IMF: Recesije 2012 ni mogoče izključiti

IMF v svojem poročilu poziva države, da naj razmislijo ali je cilj fiskalna konsolidacija ali gospodarska rast.

Objavljeno
06. oktober 2011 10.08
Posodobljeno
06. oktober 2011 11.31
Pi. K., Delo.si
Pi. K., Delo.si

Mednarodni denarni sklad je v novo objavljenem, sto strani dolgem poročilu o prihodnosti evropskega gospodarstva zapisal, da bi se morala večja gospodarstva izogniti varčevalnim ukrepom na račun gospodarske rasti. Če se stvari v državah, kot je Velika Britanija, Nemčija in Francija poslabšajo, bi bilo potrebno začasno ustaviti zmanjševanje proračunskega primanjkljaja, kajti denar si lahko sposodijo po »zgodovinsko nizkih obrestnih mejah«, navaja poročilo. IMF opozarja tudi, da možnost ponovne recesije naslednje leto ni izključena.

IMF poziva, da bi morale države v primeru, da gospodarska rast začne nazadovati, začeti razmišljati o spremembah v fiskalni politiki. To dejansko pomeni, da bi bilo treba načrte za zmanjšanje javnofinančnega primanjkljaja pod tri odstotke do leta 2013, kot so sprva načrtovali, prestaviti na naslednje leto, poroča BBC.

»Iskanje trajnostne rešitve za suverenost evra, se zdi v tem trenutku več kot zahtevno,« piše v poročilu. »Razmere terjajo sprejemanje zahtevnih odločitev za izboljšanje kriznega menedžmenta ter izdelavo enotnega načrta za ekonomsko in monetarno unijo, ki bo prepričal trge in vrnil zaupanje v evro.«

Direktor IMF oddelka za Evropo Antonio Borges je dejal, da je evrsko območje vse bližje robovom recesije. »Za leto 2012 je sicer gospodarska rast še napovedana, toda zelo skromna.« Napoved gospodarske rasti se je sicer za naslednje leto znižala iz 1,8 na 1,1 odstotka.

V pričakovanju znižanja obrestnih mer

Trgovanje na vodilnih evropskih borzah se je danes začelo z rastjo tečajev delnic. Vlagatelji so z optimizmom pričakovali današnjo odločitev Evropske centralne banke (ECB) in britanske centralne banke Bank of England glede morebitnega znižanja ključnih obrestnih mer, tuje tiskovne agencije povzema STA.

ECB danes ni spremenil ključne obrestne mere za območje evra, ki tako ostaja pri 1,50 odstotka, poročajo tuje tiskovne agencije. Številni ekonomisti so pričakovali, da bo tokratno srečanje že prineslo znižanje obrestne mere, kar bi spodbudilo okrevanje gospodarstva v območju z evrom.

Splošno mnenje je, da je banka z znižanjem obrestne mere ta mesec še počakala zaradi visoke inflacije. Prav tako običajno ECB zvišanje obrestne mere nakaže vsaj kak mesec vnaprej.

Danes sicer zadnjič kot predsednik banke srečanje vodi Jean-Claude Trichet. Trgi pa čakajo, ali bo Francoz na zadnji novinarski konferenci kljub nespremenjeni obrestni meri napovedal vsaj nova posojila šibkemu evropskemu bančnemu sektorju.