Informativni izračun lahko postane past

Ljubljana - Informativni izračun dohodnine lahko postane zelo neprijetna past, če zavezanec ne preveri, ali so v njem res vsi obdavčljivi dohodki, ki jih je dobil v dohodninskem letu: davčna uprava v izračun namreč vključi podatke, ki jih je do 31. januarja dobila od izplačevalcev, in če podatkov ne dobi, jih v izračunu ni. Zavezanka, ki je takšno pomanjkljivost spregledala v informativnem izračunu dohodnine za leto 2007 pri podatkih o dopolnilnem delu, zdaj bere sklep o obnovi odmernega postopka, v katerem jo davčni urad obvešča: »Postopek odmere dohodnine za leto 2007, ki se je končal z odločbo, se zavezancu obnovi po uradni dolžnosti, in sicer v takem obsegu, da se glede na nove dokaze ugotovi prava osnova za odmero dohodnine ...«

Zavezanka, ki nas je seznanila s svojimi pomisleki o obnovi postopka, je kakor drugi zavezanci v takšnih primerih dobila vabilo na informativni pogovor. Ogorčena je že zaradi vsebine sklepa, v katerem ni nikakršnega pojasnila, pri katerih dohodkih je davčna uprava pozneje odkrila napako, posebej pa zaradi pravnega poduka v davčni pošti, da se na sklep o obnovi odmernega postopka ni mogoče pritožiti. »Davčna uprava s takšnim napotkom krši zakon o splošnem upravnem postopku,« je prepričana zavezanka, ki tudi na informativnem pogovoru od sicer prijazne davčne uslužbenke ni izvedela, pri katerih dohodkih so bili podatki nepopolni. Iz računalniškega dokumenta je med pogovorom lahko razbrala, da gre za dopolnilo delo pa tudi da je davčna uprava za napako pri izplačevalcu izvedela že novembra lani. Čeprav zdaj navaja, da je za nove okoliščine o dohodkih izvedela šele januarja letos, mesec dni pred datumom, ko je zavezanka dobila obvestilo o sklepu, tako da je davčna uprava pri njej še ujela enomesečni subjektivni zastaralni rok.

Na sklep se ni mogoče pritožiti

Ali se na sklep o obnovi odmernega postopka pri dohodnini res ni mogoče pritožiti, smo preverili pri več davčnih svetovalcih, ki sicer niso imeli vpogleda v davčne spise zavezanke, a na splošno ugotavljajo: ne, na ta sklep se res ni mogoče pritožiti, ker tako določajo spremembe in dopolnitve zakona o davčnem postopku, ki veljajo od 1. januarja 2009! Zdaj 5. odstavek 89. člena o davčnem postopku določa: »Zoper sklep o obnovi postopka pritožba ni dovoljena. Sklep se lahko izpodbija v pritožbi zoper odločbo.« Zavezanka bo morala počakati na novo odločbo, v pritožbenem roku pa lahko dokazuje tudi, da je davčna uprava nove podatke pridobila že novembra lani in ne šele januarja letos.

Po besedah davčne svetovalke Petre Mlakar davčna uprava med dodatno kontrolo pri podjetjih večkrat odkrije napake v kontrolnih podatkih o izplačilih, ki so jih ji posredovali zaradi letne odmere dohodnine, in ti postopki jo »pripeljejo« do zavezancev, pri katerih je izplačevalec oddal pomanjkljive podatke - tem izda sklep o obnovi odmernega postopka. »Vem, da davčna uprava v teh sklepih zavezancem sploh ne pojasni, kateri podatki o dohodkih so bili nepravilni ali pomanjkljivi, in menim, da to ni prav. Z vabilom na pogovor ti omogočijo, da se o sklepu izrečeš, ne povedo pa ti, zakaj postopek obnavljajo. Sogovornica pozna primer, ko je davčna uprava izdala zavezancu sklep o obnovi postopka, ker je računovodja pri izplačevalcu napačno razvrstil dohodek in ga tako označil z napačno šifro. S sodno prakso pri zavezancih, ki so dokazovali, da jim je davčna sklep izdala po preteku osebnega zastaralnega roka, so njene izkušnje takšne: sodišče je ugotovilo, da je davčna uprava sklep izdala pred tem rokom. V generalnem davčnem uradu na naše vprašanje, zakaj sklep ne pojasnjuje vzroka za obnovo postopka odgovarjajo: »S sklepom davčni organ uvede postopek obnove odmere dohodnine, v sklepu pa morajo biti navedeni razlogi za obnovo postopka ter dejstva in okoliščine, iz katerih se sklepa, da je podan zakoniti razlog za obnovo postopka. Konkretnega odgovora na vprašanje ni mogoče posredovati, ker ne razpolagamo s sklepom, o katerem sprašujete.«

Zaupala je informativnemu izračunu

Po pojasnilih generalnega davčnega urada obnove odmernega postopka na splošno temeljijo na dveh predpisih: »Obnova postopka temelji na zakonu o splošnem upravnem postopku, natančneje na 5. točki 260. člena, kadar davčni organ obnovi postopek odmere dohodnine, ker je bila za stranko izdana ugodna odločba na podlagi njenih neresničnih navedb. Na podlagi 89. člena zakona o davčnem postopku pa davčna uprava obnovi postopek odmere dohodnine, če je našla nove dokaze oziroma izvedela za nova dejstva.« Pri zavezanki, o kateri govorimo, se davčna pri obnovi postopka sklicuje na 5. odstavek 260. člena zakona o splošnem upravnem postopku, ki torej predvideva, da je bila »za stranko izdana ugodna odločba na podlagi njenih neresničnih navedb«. Zavezanka je zaradi takšne obravnave zgrožena, saj, kakor pravi, napovedi ni sestavila sama in tako ni načrtno navajala izkrivljenih podatkov: »Zaupala sem informativnemu izračunu, ki ga je sestavila davčna uprava, in res nisem preverila, ali so mi izplačevalci posredovali prave in popolne podatke.« Informativnemu izračunu ni ugovarjala, in tako je postal dokončna odmerna odločba za leto 2007.

Zakonodajalec je ob uvedbi informativnih izračunov na pleča dohodninskih zavezancev naložil skoraj vso odgovornost za njihovo vsebino, saj je z zakonom o davčnem postopku predpisal, da mora zavezanec z obdavčljivimi dohodki napoved oddati sam, če mu davčna uprava ne izda informativnega izračuna, v 6. odstavku 267. člena pa tudi: »Če davčni zavezanec ugotovi, da je davčna obveznost prenizko ugotovljena, mora davčnemu organu v roku za ugovor vložiti dopolnjen informativni izračun, ki se šteje za njegovo napoved za odmero dohodnine.« Zavezanka, ki se na predpise in zakone kar dobro spozna, ni zaman osupla nad sklepom, ki se sklicuje na 5. člen 260. člena zakona o splošnem upravnem postopku, saj ta predvideva, da je sama navajala neresnične podatke. Tudi strokovnjak za davke in davčni postopek Ivan Simič ugotavlja, da uporaba tega zakonskega določila predvideva že kar namen, načrtno navajanje napačnih podatkov o dohodkih...

Nova odločba, nova priložnost

Zavezanka si bo morala torej sama izbojevati svojo davčno pravico s pritožbo na novo odločbo: morda se bo pri tem osredotočila na tako imenovani subjektivni zastaralni rok, o katerem v generalnem davčnem uradu pojasnjujejo: »Davčni organ je pri uvedbi postopka obnove odmere dohodnine vezan na subjektivni rok. Če izda sklep o obnovi postopka na podlagi 89. člena zakona o davčnem postopku, je ta rok šest mesecev od dneva, ko je moral navesti nova dejstva oziroma uporabiti nove dokaze. Pri uvedbi postopka po 5. točki 260. člena zakona o splošnem upravnem postopku je subjektivni rok za izdajo sklepa en mesec od dneva, ko je organ izvedel za obnovitveni razlog.«