Tiskane izdaje
Ljubljana – Podpredsednik uprave Telekoma Slovenije Zoran Vehovar je v nedavnem intervjuju za Delo predstavil predlog tega operaterja, kako s širokopasovnim internetom pokriti celotno Slovenijo. Zbrali smo nekaj odzivov na ta načrt, ki opozarjajo na morebitne pasti, še posebno glede lastništva in odprtosti omrežij.
Telekom predlaga, da bi za podlago vzeli njegovo bakreno (telefonsko) omrežje, ga posodobili, kjer to ne bi bilo racionalno, pa bi si pomagali z mobilno telefonijo četrte generacije (LTE). V vodilnem slovenskem operaterju ponujajo 30-odstotno sofinanciranje – preostalo bi prispevali Evropska unija prek svojih skladov in država – in odprtost omrežij za vse operaterje. Po mnenju predsednika sveta za elektronske komunikacije Dušana Cafa je Telekomov predlog koristen, ker pomeni izhodišče za razpravo in ker temelji na hibridnem tehnološkem pristopu in postopni gradnji hitrih širokopasovnih omrežij.
Vendar tako Caf kot drugi vprašani opozarjajo na več pasti. Vodilni operater ima zdaj tržni položaj, ki konkurenci ne omogoča enakopravnega dostopa do omrežja na območjih z manjšo gostoto uporabnikov. Eden od sogovornikov, ki ni hotel biti imenovan, je posvaril, da bi s takšnim modelom gradnje omrežij zacementirali stanje na področju fiksnih omrežij za vsaj naslednjih 20 let. Drugače povedano, Telekom še naprej ne bi imel resne infrastrukturne konkurence.
Boštjan Makarovič iz svetovalnega podjetja Aphaia je še dodal, da bi simetrična regulacija, s katero bi za konkurenco odprli tudi omrežja alternativnih operaterjev in za katero se zavzema Telekom, odgnala potencialne vlagatelje v nova omrežja.
Direktor direktorata za informacijsko družbo na ministrstvu za izobraževanje, znanost, kulturo in šport Marjan Turk je potrdil, da poznajo razmišljanje Telekoma. »Zelo verjetno bomo morali takšen hibriden pristop skrajševanja bakrene zanke, optičnih omrežij in mobilne tehnologije vzeti za zelo resno možnost, saj nimamo na voljo milijarde evrov za gradnjo optike od točke do točke,« je dejal Turk, vendar je takoj opozoril, da Telekomov predlog še zdaleč ni edina možnost.
Lastništvo in finance
Na naše vprašanje, ali je predlog finančno sprejemljiv, pa je Turk odgovoril, da se v samo ekonomiko projektov še niso spuščali. »Zagotovo pa je na strani Telekoma še veliko prostora. Ne more država vlagati v omrežje, katerega lastnik je nato zasebnik.« Tudi Caf je prepričan, da je predlog, po katerem bi Telekom postal edini lastnik (večinsko) javno financiranega omrežja, nesprejemljiv. V Telekomu niti niso natančneje pojasnili, kakšne vire in mehanizme financiranja pričakujejo. Medtem je Makarovič dejal, da ga veseli priznanje Telekoma, da so mogoče investicije v optiko iz prostega denarnega toka.
V Telekomu zagotavljajo, da bi bila takšna omrežja odprta, sami pa bi – tako kot zdaj – vodili ločeno računovodstvo (ponujanja storitev in infrastrukture). Po Cafovem prepričanju je zgolj ločeno računovodstvo nesprejemnljivo. S tem se strinja tudi Boštjan Makarovič. »Dejansko odprtost omrežij bi najlažje dosegli s funkcijsko ločitvijo Telekomove maloprodaje od njegovega omrežja, saj sedanja 'vedenjska' regulacija niti v državah z višjo stopnjo pravne in poslovne kulture od slovenske ne deluje dobro,« je opozoril.
Podobno je tudi mnenje v operaterskih krogih, kjer se še zelo dobro spominjajo Telekomovih preteklih oviranj konkurence. »Navsezadnje je prav to zasebne investitorje prisililo v gradnjo točno tiste nove infrastrukture, ki jo hoče Telekom zdaj 'enakopravno' uporabljati,« je sklenil Makarovič.
