Intervencijski zakon in stabilizacijski program sta nujna

Dnevi slovenskih bančnikov: Jašovič se sprašuje, ali je davkoplačevalski denar treba vlagati v poslovne ustanove.

Objavljeno
10. november 2011 17.23
Posodobljeno
10. november 2011 17.43
Nejc Gole, gospodarstvo
Nejc Gole, gospodarstvo

Brdo pri Kranju - Nova vlada bo morala takoj pripraviti verodostojen stabilizacijski program, zelo pa bi bilo koristno, če bi državni zbor intervencijski zakon sprejel že zdaj, je ob robu Dnevov slovenskih bančnikov dejal guverner Banke Slovenije Marko Kranjec.

Tudi Mojmir Mrak z ljubljanske ekonomske fakultete se strinja, da bi resne ukrepe morali sprejeti že pred dvema letoma, a je bolje, da »jih sprejmemo jutri kot čez dva meseca«. Slovenija se je namreč po njegovih besedah v zadnjem času preselila bliže obrobnim državam, s tem pa se je povečalo tveganje za čedalje dražje zadolževanje.

Sicer pa je med ukrepi za povrnitev zaupanja v finančne trge tudi kapitalska okrepitev evropskih bank, je poudaril predsednik Evropskega bančnega organa (EBA) Andrea Enria. Spomnimo, EBA je že ocenila, da bodo morale evropske sistemske banke do konca junija prihodnje leto kapital povečati za 106 milijard evrov. Pri tem je povedal: »Evropska komisija bo kmalu predstavila zakonodajni predlog za rešitev iz krize in mislim, da bomo šli v pravo smer. Vsaka banka bo morala izdelati načrt za rešitev iz krize, kar bodo morali potrditi nadzorniki in država.«

EBA je ocenila, da NLB potrebuje 297 milijonov evrov dodatnega kapitala. Ta vsota je nominalno med najmanjšimi, ki jih zahteva EBA, je dejala viceguvernerka BS Stanislava Zadravec Caprirolo, vendar »danes tudi 10 milijonov evrov ni več malo, saj ni vlagateljev, ki bi bili zaradi nezaupanja pripravljeni vlagati v banke ali države«. Toda 297 milijonov evrov je po drugi strani malo, če s tem zagotovimo zaupanje vlagateljev, je dejala viceguvernerka: »Če nam ne bi uspelo zagotoviti zaupanja v nas, bo precej dražje.« Dodala je, da so delničarji slovenskih bank od leta 2008 morali vložiti zelo malo denarja v banke v primerjavi z drugimi evropskimi državami.

Predsednik uprave NLB Božo Jašovič pa je opozoril, da se morajo lastniki NLB odločiti, ali bodo dokapitalizirali sami ali bo kapital vložil še kak tretji vlagatelj. Pri tem se je vprašal, ali je davkoplačevalski denar treba vlagati v poslovne ustanove, kot je NLB. Banke namreč sprejemajo tveganja, ki se včasih tudi realizirajo.

Prvi mož NLB je odgovoril tudi na kritike, da banke sedijo na denarju: »Rast naložb je že nekaj četrtletij negativna, torej tudi povpraševanja po kreditih ni. Verjetno je nekaj resnice, da se morda bojimo tudi zvite vrvi, a kreditiranje je vendarle naš glavni posel.« Toda denar je treba posojati tistim, ki ga lahko vrnejo, je opozoril.