Tiskane izdaje
Ljubljana – Davčna uprava že dobiva napovedi za odmero davka na dobiček zaradi spremembe namembnosti zemljišč. Na ministrstvu za finance ugotavljajo, da je izvajanje zakonskih določb zaradi več vzrokov tehnično zapleteno.
»Od uveljavitve zakona za uravnoteženje javnih financ do 22. junija smo prejeli 56 napovedi za odmero davka na dobiček zaradi spremembe namembnosti zemljišč. Podatek velja za vso Slovenijo,« navajajo na generalnem davčnem uradu.
Podrobnosti še urejajo
Zakon za uravnoteženje javnih financ je davek uvedel 31. maja letos. Na generalnem davčnem uradu še urejajo podrobnosti o novi dajatvi, tako da bo kmalu mogoče izvedeti tudi, v katerih občinah ležijo zemljišča.
Zavezanec za davek je prodajalec zemljišča, ki je napoved za odmero davka dolžan oddati v 14 dneh od prodaje. Davčna uprava mora davek odmeriti v 30 dneh od napovedi.
Po mnenju nekaterih davčnih svetovalcev bi za nemoteno izvajanje zakona nujno potrebovali dodatna pojasnila, prav tako občine, v katera sodijo obdavčljiva zemljišča. Sicer pa se jih je doslej z napovedmi ukvarjalo le malo. »Pri nas napovedi še nismo delali,« pravi direktor davčno-svetovalnega podjetja Ivan Simič.
Uradi imajo navodila
Na spletni strani davčne uprave ni pojasnil o novi dajatvi, toda v generalnem davčnem zagotavljajo, da so območni uradi dobili interna operativna navodila: »Prejeli so navodila in pojasnila o odmeri tega davka. Dodatna pojasnila o pridobivanju podatka o izračunu posplošene tržne vrednosti nepremičnin na datum 1. junij 2012, ki ga ima geodetska uprava, bodo uradi prejeli v teh dneh.«
Zavezanec mora napovedi za odmero davka priložiti dokazilo občine o spremembi namembnosti zemljišča v zemljišče za gradnjo stavb. Po pojasnilih generalnega davčnega urada mora biti iz občinskega dokumenta »razviden datum spremembe namembnosti in vrsta rabe zemljišča, kot je bilo pred spremembo namembnosti, ter dokazila, ki so pomembna za odmero davka na dobiček zaradi spremembe namembnosti zemljišč, na primer računi za investicije in stroški v zvezi s cenitvijo«.
Najprej ročna izmenjava
Na ministrstvu za finance pojasnjujejo, da ne bodo pripravili posebnih podzakonskih predpisov o večini davčnih poglavjih v zakonu za uravnoteženje javnih financ: »Smo pa posebej za davek na dobiček zaradi spremembe namembnosti zemljišč na delovni ravni že uskladili in pripravili navodila za davčne urade, v pripravi pa so tudi podrobna pojasnila, ki bodo javno objavljena.
Poteka tudi usklajevanje postopkov za izmenjavo podatkov med geodetsko in davčno upravo, saj se morajo aktivnosti začeti že konec junija.« Po pojasnilih ministrstva si bosta geodetska in davčna najprej ročno izmenjevali podatke o oceni posplošene tržne vrednosti zemljišč glede na različno vrsto rabe zemljišč: to informacijo davčna uprava potrebuje zaradi določanja vrednosti zemljišča ob pridobitvi in nadzora nad vrednostjo ob prodaji.
»V najkrajšem možnem času si bosta podatek izmenjevali prek spletnega kalkulatorja, ki bo prav tako javno dostopen. To bo omogočalo preveritev podatkov, potrebnih za davčno odmero, tudi vsakemu zavezancu. Do takrat bodo tudi zavezanci lahko podatke preverjati neposredno na geodetski upravi,« dodajajo na ministrstvu za finance.
Tehnično zapleteno izvajanje
Na ministrstvu za finance priznajo, da utegne zakon povzročiti nekaj težav zavezancem, davčni upravi in občinam: »Izvajanje določb, ki uvajajo davek na dobiček zaradi spremembe namembnosti zemljišč, je predvsem tehnično zapleteno. Dodatna ovira so nepopolne evidence o zemljiščih za gradnjo stavb, tako v registru nepremičnin kot v občinskih bazah podatkov.«
Po pojasnilih ministrstva se je za dodatno težavo izkazala »terminološka neusklajenost podatkov o stavbnih zemljiščih«. Zato pripravljajo posebna pojasnila za občine, »ki so v skladu z zakonom dolžne na zahtevo zavezanca zagotoviti podatke o zemljiščih za gradnjo stavb, skupaj z datumom spremembe namembnosti«.
Stopnja se z leti znižuje
Davčna osnova za novi davek je razlika med vrednostima zemljišča ob nakupu in prodaji. Prvo leto je obdavčitev 25-odstotna, v obdobju od enega do treh let 15-odstotna in za obdobje od treh do vključno 10 let še nižja, 5-odstotna, pozneje dajatve ni.
Prodajalec zemljišča vrednost ob pridobitvi in odsvojitvi dokazuje z ustrezno listino, a za zemljišča, pridobljena pred 1. junijem 2012, velja posebna ureditev, ki omogoča revalorizacija vrednost po nakupu, poudarjajo na generalnem davčnem uradu: »Upoštevali bomo posplošeno tržno vrednost na 1. junij 2012 po 'stari' namembnosti.
Na primer: če je bilo zemljišče, pridobljeno do 1. junija 2012, pred spremembo namembnosti kmetijsko zemljišče, in ob prodaji zemljišče z namembnostjo za gradnjo stavb, se kot vrednost ob pridobitvi šteje posplošena tržna vrednost kmetijskega zemljišča na datum 1. junij 2012.«
