Tiskane izdaje
Ljubljana - Jamstveni in preživninski sklad, ki izplačuje nadomestila delavcem, ki so izgubili delo zaradi stečaja podjetja ali prisilne poravnave, je letos že marca presegel vsoto 4,5 milijona evrov.
Ta je bila v načrtu državnega proračuna za leto 2011, do konca leta pa bo sklad za dvajsetkrat presegel vsoto za nadomestila, ki jih je delavcem izplačal zadnje leto pred gospodarsko krizo.
O povečevanju števila stečajev in prisilnih poravnav podjetij kažejo podatki sklada, ki je letos do konca oktobra 6250 nekdanjim delavcem v teh podjetjih izplačal že dobrih 17,7 milijona evrov nadomestil. Za primerjavo: v istem obdobju lani so pol manj upravičencem izplačali 8,2 milijona evrov, leta 2008, v zadnjem letu pred recesijo pa je bilo teh izplačil za slabih 850.000 evrov.
Aleš Marinček je povedal, da je povprečno neto izplačilo letos znašalo 1625 evrov (lani je bilo 1524 evrov) leta 2008 pa 1085 evrov.
Največ denarja delavcem SCT
Delavci, ki izgubijo delo zaradi začetka stečajnega postopka podjetja in so prijavili svoje terjatve v stečajno maso zaradi pravnomočnega sklepa o prisilni poravnavi, imajo pravico do največ štirih minimalnih plač in pol. Tri minimalne plače dobijo za obdobje zadnjih treh mesecev pred odpovedjo, eno iz naslova odpravnin, polovico minimalne plače pa iz naslova neizkoriščenega letnega dopusta.
Letos je največ denarja, slabih 2,5 milijona evrov dobilo 709 nekdanjih delavcev SCT. Sledijo delavci Cestnega podjetja Maribor, ki so skupaj prejeli 1,6 milijona evrov. Milijon evrov je dobilo 407 delavcev G7, družbe za varovanje, sledijo delavci Novolesa, Gradbenega podjetja Grosuplje, SCT Gema in Javorja pohištva itd. V zadnjih dveh mesecih je denar iz sklada dobilo 785 delavcev v skupni vrednosti 2,1 milijona evrov. Največ tega denarja so prejeli nekdanji delavci podjetja Javor pohištvo.
Na Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) so že lansko jesen na ministrstvo za delo poslali pobudo za spremembo oziroma dopolnitev zakona o jamstvenem in preživninskem skladu, po kateri bi sklad delavcu, ki dva meseca zapored ne bi prejel plače oziroma bi bilo izplačilo nižje od minimalne plače, zagotovil nadomestilo v višini razlike do minimalne plače. Jamstveni sklad bi nato za izplačani znesek terjal delodajalca. To bi omogočilo, da se država bolj zgodaj, že pred stečajem podjetja, vključi v pomoč delavcem, ki dlje časa niso dobili plač (podjetje pa ni šlo v stečaj) in s tem pridobi terjatev od delodajalca. Po mnenju sindikatov je namreč absurd, da morajo delavci zahtevati stečaj podjetja, da bi dobili pravice iz jamstvenega sklada.
Na ministrstvu za delo so odgovorili, da takšen predlog ne sodi v okvir zadev, za katere jamči sklad, in ne vsebuje podatka o tem, kako dolgo naj bi se delavcem v primeru neplačevanja zagotavljala ta pravica. Sindikati tudi niso jasno opredelili, iz katerih sredstev naj bi se ta pravica krila. Razen tega so na ministrstvu za delo prepričani, da bi takšen način varstva delavcev delodajalcem omogočil zlorabo tega instituta.
