Januarja nižje plače kot decembra

Ljubljana – Potem ko so na plače konec lanskega leta vplivale božičnice, trinajste plače in morebiti še kateri dodatki, smo Slovenci januarja v povprečju zaslužili manj. Povprečna mesečna bruto plača je bila od decembrske nominalno nižja za poltretji odstotek, povprečna mesečna neto plača pa za 1,7 odstotka. Realno pa je bila povprečna bruto plača januarja letos glede na januar 2010 višja za poldrugi odstotek, povprečna neto plača pa za 1,9 odstotka. Januarja je tako povprečna bruto plača pri pravnih osebah dosegla skoraj 1500 evrov, povprečna neto plača pa je znašala 972 evrov. Med regijami so se povprečne plače v primerjavi z lanskim decembrom povišale samo v jugovzhodni Sloveniji, kjer med drugim posluje novomeška farmacevtska družba Krka, ki je že dolga leta eno najuspešnejših slovenskih podjetij. Povsod drugod se je povprečna mesečna bruto plača znižala. Tako se je na Goriškem znižala za 4,7 odstotka, v Notranjsko–kraški regiji za 4,5 odstotka, v Spodnjeposavski regiji pa za 4,2 odstotka.

V primerjavi z lanskim januarjem so razmerja precej drugačna. Povprečna mesečna bruto plača se je v primerjavi z januarjem 2010 najbolj povišala v Spodnjeposavski regiji, in sicer za 6,9 odstotka, neto plača v tej regiji pa za 6,6 odstotka. Povprečna bruto plača se je januarja letos glede na isti mesec lani za več kot šest odstotkov povišala tudi v Zasavju, za skoraj šest odstotkov na Koroškem, za več kot pet odstotkov pa v Savinjski regiji in v jugovzhodni Sloveniji. Drugod so se plače povišale manj; tako po nekaj več kot tri odstotke v Osrednjeslovenski regiji, na Gorenjskem in na Notranjskem, najmanj pa so zrasle v Obalno-kraški in Pomurski regiji, namreč 1,2 oziroma 1,3 odstotka.

V primerjavi z lanskim decembrom je bila povprečna bruto plača nižja v večini dejavnosti razen v izobraževanju, kjer se je povišala za odstotek. Od januarja lani pa se je do letošnjega povprečna mesečna bruto plača za 7,7 odstotka povišala v kmetijstvu, gozdarstvu in ribištvu, za dobrih šest odstotkov pa v gradbeništvu.

Povprečna mesečna neto plača je bila s 1318 evri najvišja v finančni in zavarovalniški dejavnosti ter s 1276 evri v oskrbi z električno energijo, plinom in vodo. Najnižjo povprečno neto plačo so s 752 evri imeli v gostinstvu, v predelovalnih dejavnostih je bila 873 evrov, v gradbeništvu 804 evre, v trgovini pa 868 evrov.

Četrtinsko povečanje izvoza v januarju

Izvoz, ki je bil glavni nosilec lanske gospodarske rasti in bo zelo verjetno tudi letošnje, se je januarja letos povečal za četrtino in ga je bilo po sicer še začasnih podatkih državne statistike za poldrugo milijardo evrov. Uvoz je bil štiri odstotke večji. Januarski izvoz je bil sicer tudi tri odstotke večji od decembrskega izvoza, medtem ko je bil januarski uvoz nekaj manj kot sedem odstotkov manjši kot decembra. Slovensko gospodarstvo je v EU27 januarja doseglo skoraj 77 odstotkov celotnega izvoza blaga, delež uvoza iz EU pa je bil 76-odstoten.

Po prav tako začasnih podatkih za leto 2010 je bilo slovenskega izvoza nekaj več kot 18 milijard evrov, uvoza pa 19,6 milijarde evrov. Izvoz se je lani povečal za 13,7 odstotka, uvoz pa za 14,6 odstotka. Delež izvoza v EU je bil 72-odstoten, delež uvoza iz EU pa 77-odstoten. To potrjuje, da je slovensko gospodarstvo zunanjetrgovinsko tako rekoč povsem odvisno od Evropske unije, kar seveda tudi pomeni, da vse pretrese v EU, ki vplivajo na zunanjo trgovino, močno občutijo še zlasti v Nemčiji, Italiji, Avstriji in Franciji, s katerimi ima največ blagovne menjave.

Gradbeništvo izgubilo vse sadove visoke konjunkture

Po januarskih podatkih je težko soditi, kako bo šlo letos slovenskemu gradbeništvu ali, bolje rečeno, tistim gradbenikom, ki bodo ostali. Toda vrednost gradbenih del, ki so jih podjetja opravila januarja, je bila skoraj štiri odstotke višja kot decembra lani, hkrati pa 17 odstotkov nižja kot januarja lani. V primerjavi z lanskim januarjem so gradbeniki gradili manj stavb in opravili manj inženirskih ter drugih del na objektih. V statističnem uradu pravijo, da je gradbeništvo padlo v leto 2005, kar pomeni, da je izgubilo vse, kar mu je prinesla visoka konjunktura. V primerjavi s povprečjem leta 2005 je bila januarska vrednost gradbenih del višja za 2,6 odstotka, in to povečanje je zasluga povečanja inženirskih gradbenih del.

Manj prevoženega blaga in potnikov

V javnem cestnem prevozu so januarja prepeljali 2,6 odstotka manj potnikov, vendar v mestnem prometu šest odstotkov več. Potniški promet na osrednjem slovenskem letališču je bil nekaj manj kot odstotek manjši kot januarja lani in 3,6 odstotka manjši kot decembra lani. V pomorskem prometu so naše ladje sicer opravile več kilometrov, vendar prepeljale nekaj več kot pet odstotkov manj blaga. Blagovni promet v pristaniščih je bil manjši za skoraj štiri odstotke, na letališčih pa za več kot 13 odstotkov. V matični register so januarja vpisali za dober odstotek več prvič registriranih vozil, vendar za odstotek manj osebnih vozil.