Tiskane izdaje
Možnosti, da bi bil prostovoljni dogovor sklenjen pred vrhovoma EU in območja evra, ki bosta čez teden dni, so »zelo vprašljive«, piše Bild, ki se sklicuje na vladne in bančne vire.
Tiskovni predstavnik največje nemške banke poročanja časnika ni želel komentirati, nemško finančno ministrstvo pa za izjavo še ni bilo na voljo, povzema Slovenska tiskovna agencija.
Voditelji držav članic EU se bodo prihodnjo nedeljo zbrali v Bruslju, na srečanju pa naj bi predstavili celovito rešitev za izhod iz dolžniške krize, ki pretresa območje evra in grozi, da bo svetovno gospodarstvo pahnila v novo recesijo.
Od vrha je pričakovati, da bodo morali zasebni vlagatelji, ki so izpostavljeni grškemu dolgu, računati na večjo izgubo od sprva načrtovane. Glede na špekulacije naj bi se Grčiji odpisalo od 50 do 60 odstotkov dolga.
Poleg tega bodo voditelji, da bi preprečili bančno krizo območja evra, najverjetneje predstavili tudi načrt za dokapitalizacijo glavnih bančnih ustanov.
Ackermann je sicer ta teden dejal, da dokapitalizacija bank ne bo rešila krize držav s skupno valuto. »Problem bank v območju evra ni kapital, temveč dejstvo, da so tuji dolgovi izgubili status netveganih naložb,« je zatrdil.
Skladno s tem rešitev problema po njegovih besedah leži v rokah vlad držav z evrom. Edina pot do obnove zaupanja trgov v evrsko območje je trdnost javnih financ evrskih držav, je prepričan.
»Sedanje razprave o dokapitalizaciji so resnično neproduktivne, saj kažejo, da je odpis dolgov zelo verjeten. Po drugi strani pa so neproduktivne zato, ker sredstev, potrebnih za dokapitalizacijo, gotovo ne bo zagotovil zasebni sektor, temveč države same. To pa bo le še poglobilo dolžniške težave,« je še dodal na poslovnem kongresu v Berlinu.
