Julija enoodstotna deflacija v Sloveniji

Umirjeno gibanje cen je tudi posledica zaostrenih razmer v domačem gospodarstvu.

Objavljeno
31. julij 2012 11.35
Posodobljeno
31. julij 2012 19.59
Vesna Bertoncelj Popit, gospodarstvo
Vesna Bertoncelj Popit, gospodarstvo
Ljubljana - Slovenija je imela letos že trikrat deflacijo. Julija so se cene življenjskih potrebščin znižale za odstotek, junija smo imeli 0,6-odstotno deflacijo, januarja pa polodstotno. V prvih sedmih mesecih smo imeli 1,1-odstotno inflacijo, letna stopnja inflacije pa je bila julija 2,4-odstotna.

V državnem statističnem uradu ugotavljajo, da so k znižanju inflacije najbolj pripomogle razprodaje, saj so se cene oblek in obutve povprečno znižale za približno 18 odstotkov. Pocenili pa so še med drugim tudi bolnišnične in zobozdravstvene storitve, motorna kolesa in dvokolesa. V zadnjem letu so se alkoholne pijače in tobak podražili za 7,7 odstotka, hrana in brezalkoholne pijače za 4,5 odstotka, stanovanjski stroški pa so višji za 3,8 odstotka.

V Umarju ugotavljajo, da so glavni vzroki za umirjeno gibanje cen nadaljevanje zaostrenih razmer v domačem gospodarstvu in odsotnost večjih cenovnih šokov iz mednarodnega okolja. Sicer pa so, pravijo v Umarju, dolgoročna domača cenovna gibanja podobna kot v evrskem območju. V preteklih mesecih so na inflacijo pomembno vplivale cene energentov. Če bi v prihodnjih mesecih ostale cene nafte na doseženi ravni, bi se tako naša inflacija kot tudi inflacija v evrskem območju še nekoliko znižali. V državnem statističnem uradu so analizirali tudi ekonomske razlike med slovenskimi regijami in ugotovili, da so te med najmanjšimi v Evropski uniji. Manjše so samo, na primer, na Nizozemskem in Finskem, v Avstriji pa so tolikšne kot v Sloveniji. Skoraj vse države z največjimi regionalnimi razlikami so na Vzhodu, v nekdanjih komunističnih državah z novimi demokracijami.

Statistiki so analizirali tudi regijske razlike v razpoložljivem dohodku na prebivalca v okviru Slovenije ter ugotovili, da so tudi te med regijami majhne in precej manjše od razlik v bruto domačem proizvodu. Vzrok za te razlike so medregionalne dnevne migracije. V osrednjeslovenski regiji je priliv zaposlenih iz drugih regij tako velik, da domačega BDP samo z lokalno delovno silo ni mogoče ustvariti. Podatki za leto 2009 tudi kažejo, da so bile regionalne razlike v razpoložljivem dohodku najmanjše v Avstriji, največje pa v Romuniji. Slovenija si s Švedsko deli peto mesto.