Kad zavrača krivdo za fiasko poklicnih pokojnin

Za očitke o nerentabilnem upravljanju denarja in zaračunavanje previsokih provizij Kad krivi nedodelan sistem ministrstva.

Objavljeno
07. november 2011 07.28
Posodobljeno
07. november 2011 07.28
Erika Repovž, gospodarstvo
Erika Repovž, gospodarstvo
Ljubljana – V Kapitalski družbi (Kad) so se odzvali na obtožbe sindikata, da so s slabim gospodarjenjem povzročili luknjo v sistemu obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja, v katerem imajo delavci, ki delajo na težkih in zdravju škodljivih delovnih mestih, pravico do predčasne upokojitve brez malusov.

Na Kadu pravijo, da je kriv sistem, ki so ga leta 2000 z novim pokojninskim zakonom postavili na ministrstvu za delo. Oni so ta sistem le izvajali.

Kad naj bi med drugim zaračunaval tudi previsoko provizijo za upravljanje sklada, čeprav je primanjkljaj sredstev od pet do 20 milijonov evrov. Prvih 150 zavarovcev, ki naj bi denar dobili od Kada in ne več od Zpiza, bi se letos že lahko upokojili, vendar vsi na svojih osebnih računih ne bodo imeli dovolj denarja.

»Na Kadu ne želimo, da bi se iz problema poklicnih pokojnin razvila nekonstruktivna politična debata. Sporočiti želimo, da je sistem pomanjkljiv, in pametno bi bilo, da se v reševanje vključijo vsi akterji – ministrstvo za delo, Zpiz, sindikati in Kad –, da bi ta problem čim prej rešili. Na naša vrata namreč že trkajo prvi zavarovanci, ki so vrsto let s svojim delom na težkih delovnih mestih prispevali celotni družbi in imajo zato zmanjšane delovne sposobnosti. Zato je prav, da jim zagotovimo poklicno pokojnino,« meni članica uprave Kada Anja Strojin Štampar.

Ob tem na Kadu pojasnjujejo, da denarja ni premalo, kot zatrjujejo sindikati, ampak zavarovanci v novem sistemu obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja (ODPZ), ki je bil s prenosom na Kad leta 2000 bistveno spremenjen, ne zadostijo pogojem za izplačilo poklicnih pokojnin. Za to krivijo nedodelan sistem, ki ni predvidel, da so zajamčeni donosi v vzajemnem pokojninskem skladu, ki so predpisani z zakonom, prenizki, da bi lahko pokrili primanjkljaj, ki je nastal zaradi prenizkih prispevkov, preden so prispevno stopnjo s 4,26 povišali na 10,55 odstotka bruto plače zavarovancev. Zavračajo tudi očitke na račun previsoke provizije. »Lani smo upravljalsko provizijo zmanjšali z 1,5 na 1,2 odstotka, medtem ko vstopni stroški konstantno padajo,« sindikatom odgovarja Strojin Štamparjeva.

Nerentabilna oba sistema

Ob prenosu sistema iz Zpiza na Kad se je spremenila pravica do poklicne pokojnine. Ta ni bila več zajamčena z zakonom (klasični sistem pay as you go, ki velja za 1. pokojninski steber), ampak s pokojninskim načrtom, ki določa, da je izplačilo poklicne pokojnine odvisno od tega, koliko sredstev je vsak posamezni zavarovanec zbral na individualnem računu. Nova, višja prispevna stopnja 10,55 odstotka bruto plače zavarovanca po izračunih Kada sicer zadostuje za izplačilo poklicne pokojnine, vendar učinkuje samo za tiste zavarovance, ki v ta sistem šele vstopajo ali pa so vanj prišli pred kratkim. Večina tistih, ki ima na svojem individualnem računu premalo denarja, pa se je del svoje delovne dobe uvrščala še v star (Zpizov) sistem beneficirane delovne dobe, za katerega mnogi menijo, da je bil prav tako nerentabilen, le da se to ni videlo, ker so se sredstva v ta namen prerazporejala iz obveznega pokojninskega zavarovanja. Kako velika je bila ta razporeditev, pa kaže prav sedanji Kadov primanjkljaj.

Da je fiasko poklicnih pokojnin še en politični problem, ki čaka na novo vlado, se strinjajo vsi vpleteni, ki omenjajo več potencialnih rešitev. Ena naj bi bila nacionalizacija sredstev na individualnih računih zavarovancev in vrnitev sistema nazaj na Zpiz. Zadnje čase pa najpogosteje omenjajo možnost, da bi manjkajoča sredstva delno pokrili na Zpizu, delno pa na Kadu, s čimer se slednji ne strinjajo. Po njihovem mnenju bi morala manjkajoča sredstva pokriti država, ki je tudi odgovorna za pomanjkljiv sistem poklicnega upokojevanja.