Kako potekajo priprave na uvedbo evra?

Ljubljana – Odbori državnega zbora za finance, gospodarstvo in zadeve Evropske unije so na današnji skupni seji ocenili, da priprave na prevzem evra potekajo dobro, kar sta jim v svojih predstavitvah zagotovila tudi finančni minister Andrej Bajuk in guverner Banke Slovenije Mitja Gaspari. Oba sta poslance opozorila tudi na nekatere izzive, ki Slovenijo čakajo po vstopu v evroobmočje.

Bajuk je v svoji predstavitvi najprej predstavil prizadevanja, ki jih je Slovenija vlagala v izpolnjevanje maastrichtskih kriterijev, pri čemer država s proračunskim primanjkljajem in višino javnega dolga ni imela prevelikih težav, največ napora pa je vložila v zniževanje inflacije.

Pozitivno poročilo Evropske komisije in Evropske centralne banke (ECB) o izpolnjevanju konvergenčnih kriterijev za vstop v evroobmočje, ki je bilo objavljeno v torek, je po Bajukovem mnenju "dosežek celotne Slovenije, ne glede na politične razlike."

V prihodnje bo vlada pozornost namenjala predvsem pazljivim tehničnim pripravam na prevzem evra, ki - tako Bajuk - potekajo nemoteno, vlada pa jih namerava še pospešiti. "Projekt uvedbe evra uživa vso podporo," je ob tem poslancem zagotovil Bajuk.

Gaspari je v svojem nastopu pred odbori opozoril, da bo morala Slovenija konvergenčne kriterije izpolnjevati tudi po uvedbi evra, pri čemer je izpostavil spoštovanje določil pakta o stabilnosti in rasti ter nadzor nad inflacijskimi tveganji in tveganji za stabilnost javnih financ. Po Gasparijevem mnenju bi bilo treba nadaljevati s politiko zaostajanja rasti plač za rastjo produktivnosti, pozornost pa nameniti tudi staranju prebivalstva in nadzorovanim cenam.

Po besedah Gasparija bo država lahko v odsotnosti monetarne politike - vodenje slednje bo po vstopu Slovenije v evroobmočje prevzel Svet ECB, kjer pa bo sedel tudi Gaspari - na gospodarska gibanja vplivala preko mehanizmov fiskalne politike, politike nadzorovanih cen, finančnega nadzora in z izvajanjem strukturnih reform.

Gaspari je predstavil tudi nekatere konkretne ukrepe, ki bodo omogočili učinkovito uvedbo evra v Sloveniji. Tako se bo predoskrba bank z evrskimi kovanci oz. bankovci začela s septembrom oz. decembrom, nebančne institucije pa bodo kovance in bankovce dobile v začetku oz. v sredini decembra.

V 24 urah po uvedbi evra naj bi bili bankomati po besedah Gasparija popolnoma operativni - dvigniti bi se dalo 10- in 20-evrske bankovce -, Banka Slovenije pa se s slovenskimi bankami dogovarja tudi o možnosti, da bi bile nekatere podružnice odprte tudi preko novoletnih praznikov. Gaspari je tudi pozval DZ, naj do 1. julija sprejme zakon o finančnih rezervacijah in tako omogoči pravočasno pripravo bank na delovanje v evroobmočju.

Predsednik odbora za gospodarstvo Feri Horvat (SD) je poudaril, da bo uvedba evra prinesla poenostavitev poslovanja potrošnikom in podjetjem. "Vendar se ne smemo predati samozadovoljstvu," je opozoril Horvat in ob tem izpostavil možne dvige cen ob uvedbi evra, na kar je opozoril tudi poslanec SNS Bogdan Barovič. Horvat je zato predlagal ohranitev dvojnega označevanja cen tudi po uvedbi evra.

Bajuk je ob tem menil, da se pri zviševanju cen marsikdaj podcenjuje moč potrošnikov, saj je ni ustanove, ki bi gibanje cen bolje nadzorovala kot potrošniki. Ob vprašanju Majde Širca (LDS), kako bi morebitno povišanje stopnje davka na dodano vrednost v okviru davčnih reform vplivalo na inflacijo, je Bajuk dejal, da bo moral vsak ukrep na področju davčne politike izpolniti dva kriterija: moral bo biti socialno vzdržljiv in ohraniti dosledno spoštovanje konvergenčnih kriterijev.

Podpredsednik Gospodarske zbornice Slovenije Cveto Stantič je kot enega izmed pomembnih mehanizmov zagotavljanja konkurenčnosti slovenskega gospodarstva izpostavil vzdržno rast plač. Sicer so po njegovem mnenju velika podjetja na evro bolje pripravljena kot majhna, oboja pa si kljub nekaterim stroškom od evra dolgoročno obetajo koristi. Poslanci so sicer v svojih sklepih še pozvali vlado, naj jim o uvedbi evra poroča v prvi polovici februarja naslednje leto.