Tiskane izdaje
Leta 1999 so države takratne Evropske unije zaradi ideje o nižjih stroških blagovne menjave, ekspanziji turizma in splošnega gospodarskega razcveta vzpostavile skupno denarno valuto Evro.
Znak za to valuto € izhaja iz grškega epsilona, dve vzporedni črti pa naj bi simbolizirali njegovo stabilnost. Trgovina je bila nekaj časa v razcvetu, prav tako finančni trgi, ki so denar najraje posojali državam, te pa so vsako leto pridelale večji primanjkljaj s tem, ko so porabile več denarja, kot so ga zaslužile.
Dolg je tako od leta 1999 do danes vztrajno rasel, leta 2008 se je začela še globalna recesija. Posojilodajalci, - banke in zasebni sektor, so postajali vedno bolj zaskrbljeni, posojila državam pa niso bila več varna. Obrestne mere so postajale vse višje, države pa vse bolj nezmožne odplačevati dolgove in financirati svoje potrebe.
Zaradi strahu pred še višjimi obrestnimi merami, ki bi jih dokončno pokopale, so za pomoč zaprosile druge države. Maja 2010 Grčija zaprosi za 110 milijard evrov, novembra 2010 Irska za 85 milijard evrov, maja 2011 Portugalska za 78 milijard evrov pomoči. Dolgovi s tem dosežejo vrhunec, 31.000 evrov doga na posameznega Grka, 340 milijard skupnega grškega dolga.
Če Grčija ne odplača svojega dolga, s tem izgubijo vse države, njihove banke in zasebni sektor, ki je Grčiji posojal. Strah pred razpadom monetarne unije pa je dodatnii motivator za pomoč zadolženim državam, menijo ekonomski analitiki.
Ti se danes sprašujejo kaj bodo voditelji naredili na današnjem vrhu in zakaj so sprejetje glavnih odločitev prestavili na sredo. Trije dnevi res lahko prinesejo razliko, se sprašuje ekonomski analitik Robert Peston pri BBC.
Voditelji se morajo v teh nekaj dneh poenotiti za koliko, če sploh bodo povečali krizni sklad (EFSF), ki je namenjen reševanju prezadolženih držav. V njem je trenutno 440 milijard evrov, čeprav je bilo že nekaj denarja nakazanega Portugalski in Irski, nekaj pa je že namenjenega drugi tranši pomoči za Grčijo. Analitiki menijo, da bi EFSF v primeru, da v težave zaideta še Italija in Španija potreboval dva bilijona evrov sredstev. Od kod jih bodo vzeli jim ni znano.
Francija ne more prevzeti več obveznosti, ne da bi tvega svojo bonitetno oceno AAA, nemška vlada pa se je obvezala, da njen prispevek ne bo šel nad 211 milijard evrov. To je znova poudaril nemški finančni minister Philip Roesler na petkovi parlamentarni razpravi. Francija želi, da krizni sklad postane finančna instanca ter si tako lahko izposoja denar od Evropske Centralne Banke, Nemčija pa to ostro zavrača.
Drugi so predlagali, da bi sklad ponujal zavarovanje za državne obveznice, kar bi prineslo visoko stopnjo tveganja davkoplačevalcem. Spet drugi predlagajo neposredne garancije za države v težavah, kar pa verjetno krši evropsko pogodbo. Prestrašena Kitajska, največja uvoznica na trge evra, kateri gospodarska rast upada, pa se je skrivno zavezala, da bo območju evra pomagala z nakupi državne infrastrukture.
