Kanec optimizma sredi turobnih novic

Slovensko gospodarstvo odlikujejo predvsem visoka stopnja tendence rasti, nizka raven javnega dolga, udobne razmere pri zaposlovanju in enostavno odpiranje novih podjetij, šibke točke pa so hitro naraščanje stroškov dela, močno regulirana trga izdelkov in storitev, poleg tega pa se doslej še nismo lotili temeljitega fiskalnega prilagajanja.

Končna ocena ni slaba, kajti pravkar objavljena analiza razmer v evrskih državah, ki sta jo v Bruslju v navzočnosti predsednika evropskega sveta Hermana Van Rompuyja predstavila lizbonski svet za gospodarsko konkurenčnost in socialno prenovo (kjer v svetovalnem odboru sedi tudi nekdanji minister za razvoj Žiga Turk) ter najstarejša nemška zasebna banka Berenberg, po splošnem gospodarskem zdravju uvršča Slovenijo na zavidanja vredno peto mesto med 17 članicami evrskega območja.

Še več, naša država je v dveh podkategorijah celo zasedla dve najvišji mesti, kajti po ugotovitvah skupine raziskovalcev pod vodstvom glavnega ekonomista banke Berenberg Holgerja Schmiedinga, ki je prej deloval v Mednarodnem denarnem skladu (IMF), v inštitutu za svetovno gospodarstvo v Kielu in ameriški poslovni banki Merrill Lynch, se Slovenija ponaša z najvišjim deležem izvoza v bruto proizvodu, novo podjetje pa je pri nas mogoče odpreti v komaj štirih dneh, kar je najkrajši rok v vsej evrski skupini. Končna ocena Slovenije bi bila lahko še višja, če nas analiza po vatlu fiskalne zdržnosti ne bi uvrstila šele na deveto mesto, medtem ko smo pri odpornosti proti finančnim šokom celo drugi na lestvici.

V analizi stanja na evrskem območju, kjer so države ocenjevali po dveh kategorijah – kazalniku splošnega zdravja in po sposobnostih prilagajanja – so se avtorji osredotočili na dolgoročne perspektive gospodarstev, pri tem pa odmislili specifične značilnosti sedanjih neugodnih razmer. Morda presenetljivo se je na prvo mesto prebila Estonija, ki je bila daleč najboljša v procesu prilagajanja, kar odraža vitalnost baltskega tigra, sploh pa so v Tallinnu imeli dovolj časa za nujne reforme. Estonski »mehurček« se je namreč razpočil precej pred izbruhom krize v Grčiji, kar je vlado prisililo, da je dokaj zgodaj začela odpravljati nekatere pomanjkljivosti. Ni torej nenavadno, da je prav najmlajša članica evrske skupine zasedla tudi prvo mesto pri oceni splošnega gospodarskega zdravja, pred Luksemburgom, Nemčijo in Nizozemsko, ki veljajo za tri najtrdnejše člene valutnega kluba, skupaj z Avstrijo in Finsko.

Največje razočaranje je Francija, ki se prav tako ponaša z najvišjo bonitetno oceno (AAA), a je obstala na 13. stopnički, za Španijo in pred Italijo, uvrščena je torej med državama, ki sta že tarči špekulacij na mednarodnih finančnih trgih. Drugemu največjemu evrskemu gospodarstvu »bi že morali brneti alarmni zvonci«, ugotavlja študija, daleč najnižja ocena med šestimi prvokategornicami pa je za vlado v Parizu resna spodbuda k čimprejšnjim reformam, ki bi jih kazalo začeti še pred (spomladanskimi) predsedniškimi volitvami. »Ne glede na to, kdo jih bo dobil, bo po volitvah moral nemudoma uveljaviti nepopularne reforme«, sicer se utegne zaostanek Francije za Nemčijo še povečati. Opozorila trgov se vrstijo, kajti razlike med obrestmi na dolgoročne obveznice so včeraj dosegle rekordno znamko 1,726 točke.

Med prejemnicami mednarodne pomoči najbolje kaže Irski, ki se bo »že od druge polovice 2012 zmožna znova postaviti na lastne noge in financirati brez tuje podpore, če le Evropa ne zdrsne v čedalje hujšo recesijo, ki bi ustavila tudi zalet irskega izvoza«. Pogosto izražene ideje, da bi države v težavah, kakor so Grčija, Portugalska in Španija, morale opustiti skupno valuto, da bi znova dosegle zunanje ravnotežje, so napačne, trdijo avtorji analize, kajti spremembe, ki jih je zahtevala kriza, so evrsko območje potisnile na pot večje konvergence med jedrom skupine in perifernimi članicami. Prav države, ki so doslej zaostajale, si s pospešenim tempom reform utirajo pot, saj so po kriteriju prilagajanja v vodilni skupini, Grčija pa celo za Estonijo najhitreje reformira svoje gospodarstvo, tako da je na lestvici sprememb daleč pred Slovenijo (11), a tudi Italijo (12) in Francijo (15).

Letošnji pregled kaže, da države lahko izpeljejo reforme in ostanejo znotraj denarne unije, ugotavlja glavni avtor Holger Schmieding, prepričan, da »bi evrska skupina, če bodo snovalci politik obvladali probleme in nadaljevali sedanji tempo reform, v nekaj letih lahko celo postala najbolj uspešna med vodilnimi gospodarstvi sveta«.