Tiskane izdaje
Inflacija na Kitajskem je bila junija sicer 2,2-odstotna, v prvih sedmih mesecih pa je bila 3,1-odstotna. Rast cen hrane, ki je politično najbolj občutljiva, je bila julija 2,4-odstotna, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Upočasnitev inflacije daje Pekingu možnost za spremembo denarne politike, s katero bi se spodbudila rast drugega največjega gospodarstva na svetu. Obseg kitajskega gospodarstva se je namreč v drugem četrtletju povečal za 7,6 odstotka, kar je najslabše po vrhuncu finančne krize v letih 2008 in 2009.
Kitajska je sicer letos že sprejela nekaj ukrepov, namenjenih spodbujanju gospodarstva. Med drugim je dvakrat zapored znižala ključno obrestno mero, prav tako pa je znižala zahtevane kapitalske ustreznosti za banke. Kitajski voditelji, med njimi tudi premier Wen Jiabao, so že izrazili zaskrbljenost zaradi šibkega gospodarstva. Nakazali so tudi možnost, da bo Peking moral sprejeti dodatne ukrepe za spodbujanje rasti.
Cene kitajskih proizvajalcev pa so se julija znižale za 2,9 odstotka, kar predstavlja četrti zaporedni padec. Po mnenju analitikov je prav deflacija tista, ki lahko najresneje ogrozi kitajsko gospodarstvo.
Peking je sicer v letih 2010 in 2011 sprejel več ukrepov, s katerimi je nekoliko upočasnil stopnjo inflacije, ki je bila julija 2011 kar 6,5-odstotna.
Danes so bili objavljeni tudi podatki o proizvodnji na Kitajskem, ki kažejo, da je ta julija komaj kaj narasla, predvsem zaradi šibkega domačega in tudi tujega povpraševanja. Mednarodni denarni sklad (IMF) je sredi julija znižal napoved kitajske gospodarske rasti na osem odstotkov, medtem ko je sprva napovedal 8,2-odsotno rast BDP.
