Tiskane izdaje
Kot je danes na novinarski konferenci v Ljubljani dejala Komarjeva, je agencija, ki danes zaposluje 24 ljudi, uvedla vse ključne standarde upravljanja družb, da lahko država funkcionira kot vsak zasebni lastnik premoženja.
Po ocenah Komarjeve bi morala AUKN ob začetku delovanja zamenjati še enkrat toliko nadzornikov, saj je bila sestava nadzornih svetov po presoji agencije neustrezna. "Ugotavljamo, da je bil dosedanji nadzor neustrezen in nestrokoven. Če bi bi bila agencija na začetku bistveno bolj aktivna pri zamenjavi nadzornikov, verjamem, da bi bilo bolje," meni Komarjeva.
Komarjeva je zavrnila vse kritike na račun imenovanja članov nadzornih svetov. "Postavili smo vse pravne osnove za transparentno, odgovorno in strokovno imenovanje članov nadzornih svetov. Imenovanje nadzornikov je bilo do ustanovitve agencije stihijsko, lobistično in politično," je poudarila. Dopolnil jo je član uprave agencije Marko Golob: "Nas ne zanima, ali nekdo tolče z levico ali desnico, ali je v črnem ali rdečem dresu, za nas je pomembno, da daje gole. Samo goli štejejo."
Neambiciozno upravljanje državnega premoženja v preteklosti se je po navedbah vodstva agencije odrazilo tudi v donosnosti. Ta je še v letu 2010 znašala -1,8 odstotka, dividendna donosnost pa je bila 0,6-odstotna. Medtem ko AUKN v letu 2015 cilja na osem odstotno donosnost državnega premoženja in na 3,9-odstotno dividendno donosnost, je izboljšanje rezultatov vidno že letos, saj je donosnost državnega premoženja že pozitivna.
V prvi polovici letošnjega leta je 20 največjih družb v državni lasti v povprečju precej izboljšalo svoje poslovanje, je pojasnil Golob. Dobiček iz poslovanja teh družb je porasel za 45 odstotkov na 289 milijonov evrov, čisti dobiček se je skoraj potrojil na 186 milijonov evrov, čista dobičkonosnost lastniškega kapitala se je podvojila na tri odstotke, družbe pa so povečale delež lastniških virov financiranja z 49,3 na 49,8 odstotka.
Ker agencija še nima strategije, se osredotoča na področje, ki je v njeni izključni pristojnosti, to je povečevanje dodane vrednosti skozi boljše upravljanje. "Preko tega posredno vplivamo tudi na povečevanje vrednosti podjetja oziroma na izplen, ki ga država lahko dobi skozi dividende," je dejal Golob.
