Končno (še en) dogovor o rešitvi evroobmočja!

Z največjimi dolžniki grškega dolga so se - kot pravijo, prostovoljno - dogovorili o petdesetodstotnem odpisu, da bi lahko do leta 2020 ta država svoj dolg s sedanjih 160 odstotkov bruto domačega proizvoda zmanjšala na 120 odstotkov. Okrog sedemdeset največjim in najpomembnejšim finančnim ustanovam, ki bodo morale do poletja poskrbeti za dokapitalizacijo v višini devetih odstotkov temeljnega kapitala, bodo v zameno dali za trideset milijard evrov »posojilnih okrepitev«, vseh stroškov za pokritje izgub v Grčiji na naj bi bilo za 130 milijard, precej več od 109 milijard, ki so jih omenjali doslej. Zdaj 440 milijardni reševalni sklad EFSF, ki že pomaga Irski, Portugalski in Grčiji, bodo za prihodnje delovanje evropskega finančnega sistema s finančnimi vzvodi okrepili na bilijon evrov in več.

»Vrh nam je omogočil sprejetje komponent globalnega odgovora, ambicioznega odgovora na krizo, ki divja skozi evroobmočje,« je francoski predsednik Nicolas Sarkozy na koncu povedal novinarjem, o samo komponentah globalnega odgovora pa najbrž govori zato, ker se bo v prihodnjih dneh tudi sam trudil, da bi pritegnili tudi kapital drugih držav, še posebej Kitajske in Brazilije. Voditelj EFSF Klaus Regling se bo v Peking odpravil že v petek. Vsem je namreč jasno, da bi zdaj dogovorjeni denar morda zadoščal za požarni zid po trdem pristanku Grčije, ne pa tudi Italije, četrtega evropskega gospodarstva, ki s svojim dolgom tudi vse bolj skrbi mednarodne investitorje. Vlada premiera Silvia Berlusconija, ki je bil v minulih dneh pod hudim pritiskom, je bruseljskemu vrhu poslala pismo z obljubami hitre akcije pri pokojninski in drugih reformah za zmanjšanje državne potrošnje. Sam premier pa si je nekaj po polnoči vendarle vzel čas in se javil v priljubljeno italijansko televizijsko oddajo ter tam kritiziral evropsko centralno banko ter zavrnil govorice o svojem odstopu.

Podrobnosti najnovejšega dogovora bodo morali finančni ministri in drugi strokovnjaki šele izdelati, v Bruslju in drugih svetovnih prestolnicah pa zdaj mrzlično čakajo, ali bodo smernice štirinajstega kriznega vrha v manj kot dveh letih vsaj malo pomirile velikanski zasebni svetovni finančni sektor. Ta je doslej po vseh dogovorih, tudi julijskem o 21 odstotnem odpisu grških dolgov, ostal nezaupljiv in je svoja sredstva še naprej umikal iz številnih evropskih bank in gospodarstev. »Francija se je želela izogniti drami grškega bankrota, saj se spomnite posledic propada Lehman Brothers. In narejeno je,« je bil vesel Sarkozy, nemška kanclerka Angela Merkel pa je povedala, da je zelo zadovoljna. Poročajo, da so dogovor pomagale skleniti tudi ustanove kot Mednarodni denarni sklad Christine Lagarde, washingtonski bančni lobi Institute of International Finance, kritiki pa že omenjajo, da grški dolžniki zdaj niso več samo zasebne finančne ustanove, ampak vse bolj tudi evropska centralna banka in drugi.