Tiskane izdaje
Predsednik GZS Samo Hribar Milič, ki je Gorenjcem prišel predstaviti aktivnosti za reorganizacijo GZS, je uvodoma najprej dejal, da je slika v Sloveniji zares črna. »Zdaj, ko ima večina podjetijh težave s prezadolženostjo in podkapitaliziranostjo, bi morali najti priložnosti v izvozu, naložbam naj se daje zagon v javno-zasebnem partnerstvu. Narediti je treba poteze in če jih ne bo, bo še huje,« je Gorenjcem razložil Hribar Milič.
Gospodarstvo na Gorenjskem od septembra lani postopno peša. Vedno manj je je izvoznih naročil, upočasnitev zunanjetrgovinskih tokov resno vpliva na zastoj rasti in gospodarskega okrevanja. Delež gorenjskega izvoza v slovenskem se od leta 2004, ko je znašal 14 odstotkov, znižuje iz leta v leto, zdaj je le še osem odstotkov. Gorenjska, katere daleč najpomembnejša zunanjetrgovinska partnerica je Nemčija, je v letošnjih petih mesecih izvozila nekaj več čez 761 milijonov evrov blaga in storitev, vrednost uvoza pa je bila 570 milijonov evrov.
Podatek, da je bil izvoz v primerjavi z enakim lanskoletnim obdobjem večji za 5,1 odstotka, uvoz pa manjši za dva odstotka, po besedah direktorice GZS, območne zbornice za Gorenjsko, Jadranke Švarc ne daje veliko upanja, zelo zaskrbljujoče je, da je bilo na Gorenjskem v letošnjem juliju 460 pravnih oseb z dospelimi neporavnanimi obveznostmi in povprečni dnevni znesek že 55,9 milijona evrov. (v juliju 2011 je bilo 411 pravnih oseb z dospelimi neporavnanimi obveznostmi in povprečni dnevni znesek 19,2 milijona evrov). Največ plačilno nesposobnih pravnih oseb je v gradbeništvu, sledi trgovina, predelovalne dejavnosti, gostinstvo, strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti.
Jure Mežnaršič iz Aerodroma Ljubljana je pojasnil, da so lani poslovali z dobičkom, vendar tega niso ustvarili s prometom, ampak s komercialnimi dejavnostmi. Zavzel se je za premike v turističnem gospodarstvu. K temu mu je pritegnil Miran Čurin, direktor Hit Alpinee, ki pa je v isti sapi potožil, da podjetje nima dovolj denarja za rast in izboljšanje svoje turistične ponudbe. Izvrstne rezultate pa imajo v poljanskem Polycomu. Po besedah direktorja Iztoka Stanonika vlagajo v avtomatizacijo in povečujejo izvoz.
Denarja ni, Nestle, za katerega smo lani razvijali proizvod, nam je pomagal z garancijami, je dejal in se pohvalil, da imajo v njegovem podjetju tri leta garantirano 15-odstotno rast. Kljub novim projektom bo imel železnikarski Domel, ki večino proizvodov izvozi, po besedah predsednice uprave Jožice Rejec prodajo za pet odstotkov nižjo od lani. S podvojenim izvozom v prvih osmih mesecih v Italijo, Švico, Avstrijo in Nemčijo glede na enako lansko obdobje pa pohvalijo tudi v Jelovici - predsednik upravnega odbora Jelovice Gregor Benčina je na seji opozoril, da je samo v enem letu v lesno-predelovalni panogi, ki zaposluje 11.000 ljudi, zmanjšalo število delovnih mest za 20 odstotkov. Samo varčevanje ne bo dovolj, spodbuditi bo treba «zelene« naložbe in zagnati potrošnjo, je dejal.
