Tiskane izdaje
Ljubljana - Po odstopu Dušana Krajnika s funkcije generalnega sekretarja Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije (OZS) bo posle do imenovanja njegovega naslednika opravljal namestnik generalnega sekretarja Pavel Sedovnik.
To je tudi edina uradna informacija, ki je dan po odstopu prišla s sedeža OZS. Kratko uradno sporočilo OZS navaja, da je zbornica na podlagi zahteve Dušana Krajnika o nepreklicni razrešitvi s funkcije generalnega sekretarja OZS z njim sklenila sporazum o prenehanju te funkcije. Razlogov za odhod Dušan Krajnik ne komentira, iz aktualnega vodstva sporočajo le, da ostajajo v prijateljskih odnosih.
Dušan Krajnik je bil med dvanajstimi prijavljenimi za generalnega sekretarja imenovan pred slabima dvema letoma. Ob nekaterih pomislekih so člani UO OZS njegovo imenovanje podprli tudi zato, ker je bil izbor njihovega predsednik, Štefana Grosarja. Dušan Krajnik je v OZS sicer prišel jeseni leta 2004, v času prve Janševe vlade je bil vodja vladne pogajalske skupine za socialni sporazum za obdobje 2007-2009. Na škofjeloških županskih volitvah kljub delni ponovitvi volitev ni uspel s svojo kandidaturo.
Grosar je ob zahvali po izvolitvi prisegel, da bo v primeru neuspeha pri reševanju nalog, ki si jih je zastavil, na seji skupščine čez dve leti dal v presojo svoj odstop. Tudi Štefan Grosar je po izvolitvi napovedal boj proti drobitvi in željo, da bodo vsi skupaj gradili sistem in tako državi pokazali, zakaj je potrebno obvezno članstvo v zbornici.
Zamenjava generalnega sekretarja je bila pričakovana, ker zbornica v zadnjem letu ni naredila nujnih korakov, je pojasnil državni svetnik Alojz Kovšca, ki je na obrtniških volitvah junija 2010 neuspešno kandidiral za predsednika OZS. Vse politične stranke so že pred lanskimi parlamentarnimi volitvami napovedovale neobvezno članstvo, zato bi se celoten zbornični sistem in še posebej periferne zbornice morale pripravljati na to, opozarja Kovšca, ki se po izteku mandata v državnem svetu v letošnjem oktobru, prihodnje leto pa se mu izteče tudi mandat predsednika OOZ Bežigrad, vidi v svoji urarski delavnici.
Predvsem bi morali spodbuditi območne zbornice na popolnoma drugačen način razmišljanja. Zbornica sedaj šepa v najslabšem možnem času, ko se sprejema nova obrtna zakonodaja in bi morali vedeti, kakšna bo njena vloga v novem zakonu. Za območne zbornice pa se sploh ne ve, kaj bodo v bodoče delale.
