Tiskane izdaje
Kranjec je članom upravnega odbora Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) povedal, da so slovenske banke še vedno solventne, a se stanje poslabšuje, lastniki, še posebej država, pa vse težje zagotavljajo potreben dodatni kapital.
Letos bo imel bančni sistem po Kranjčevih besedah spet izgubo. Dokler banke ne bodo očistile bilanc in izboljšale posojilnega portfelja v tej meri, da se bodo vrnile na povprečno predkrizno raven slabitev, ne bodo imele ne dobička ne sposobnosti za kreditiranje gospodarstva. Pojasnil je, da so imele banke pred krizo v povprečju na leto med 300 in 400 milijonov evrov slabitev, po krizi pa je ta številka narasla na 1,2 milijarde evrov.
Pojasnil je, da je bančni sistem sposoben letno ustvariti 1,4 milijarde evrov bruto dohodka. Od tega potrebuje 750 milijonov evrov za svoje poslovanje, ostalo pa je bodisi dobiček ali stroški slabitev in rezervacij. Sedanji obseg slabitev in rezervacij je tako za banke izjemno veliko breme.
Delež posojil z zamudo nad 90 dni je trenutno v portfeljih slovenskih bank pri okoli 14 odstotkih, a so razlike med bankami precejšnje.
V bankah, kjer je problem majhen, je to po njegovem mnenju moč rešiti z dokapitalizacijami in nadaljnjim čiščenjem bilanc. Kjer pa je problem večji in tu so izpostavljene predvsem tri največje banke v večinski državni lasti, pa to zahteva ustrezno zunanjo intervencijo.
V tej luči je izpostavil pomen tega, da država stori vse potrebno na področju javnih financ in reform, saj drugače ne bo mogla zagotoviti stabilnosti finančnega sistema, za kar je na koncu zadolžena.
Kranjec upa, da bo bo politika uspela doseči soglasje glede reform, varčevanja in drugih potrebnih ukrepov, s tem izboljšati položaj Slovenije na finančnih trgih in tako posredno tudi bankam omogočiti, da se spet zadolžujejo. Kranjec je spet tudi podvomil o smiselnosti državnega lastništva v bankah. Banka Slovenije namreč ugotavlja, da v Sloveniji državno lastništvo ne zagotavlja ustreznega upravljanja in nadziranja.
