Tiskane izdaje
ZPS je kritična tudi do določb, da lahko vlada s podzakonskimi akti določi podrobnosti o odkupu slabih terjatev in kriterije za dodelitev poroštva. V zakonu ni zapisanih vsebinskih izhodišč, kakšna pooblastila lahko da vlada. Če pa vlada v zakon posega vsebinsko, s tem posega v zakonodajno funkcijo, kar pa ni v skladu z ustavo, ugotavlja ZPS.
Zakon odstopa od številnih drugih zakonov, vlada pa odstopanj ni utemeljila, kar po mnenju ZPS ogroža pravno varnost in zmanjšuje zaupanje v pravo. Tako se odmika od zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, na kar se je odzvala tudi protikorupcijska komisija. Ta ocenjuje, da bi morali biti člani upravnega odbora družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB) zavezanci za prijavo premoženjskega stanja in bi se morali izogibati konfliktom interesom, DUTB pa bi moral zagotavljati dostopnost do (vsaj dela) finančnega poslovanja. To je nujno za večjo transparentnost delovanja slabe banke. Številne pripombe zakonodajno-pravne službe na vladni predlog slabe banke lahko podaljšajo zakonodajni postopek. Koalicijski poslanci bodo s popravki zakona začeli na četrtkovi seji odbora za finance in monetarno politiko, glasovanje, ki je predvideno za petek, pa prestavili na začetek prihodnjega tedna.
ECB opozarja na fiskalne stroške in odrinjenost BS
Do predlaganega zakona je kritična tudi Evropska centralna banka, ki v diplomatskem jeziku opozarja tudi na na ignoriranje vloge Banke Slovenije in svari pred visokimi fiskalnimi stroški. V mnenju, ki ga je podpisal predsednik ECB Mario Draghi, piše, da »bi morala biti BS kot bančni nadzornik aktivneje vključena v dejavnosti DUTB, zlasti v postopke, v katerih se določijo banke, ki bodo deležne ukrepov po predlogu zakona, in v postopke, v katerih se določi premoženje, ki se prenese na sklad za stabilnost bank, in njegova vrednost«. ECB predlaga, da se »izrecno opredeli primerna vloga Banke Slovenije, v predlogu zakona ali v drugem ustreznem predpisu«. ECB opozarja, da daje prednost izdajam delnic za denarne vložke in da finančno stabilnost »takšno nalaganje obveznic, ki jih izda DUTB, ki je v lasti države, v banke ni zaželeno, saj krepi povezanost med državo in bančnim sektorjem«.
V predlogu zakona ni določeno, pod katerimi pogoji in v kakšnem obsegu se država lahko dodatno zadolži, zato bi posledično lahko pomenil znatne fiskalne stroške, čeprav je eden od ciljev predloga zakona »minimiziranje stroškov ukrepov« in »povrnitev sredstev davkoplačevalcev«, opozarja ECB. Po njenem mnenju bi moral zakon izrecneje določiti, katere vrste odločitev o ukrepih iz zakona bo sprejemala medresorska komisija, v kateri bo, kot je znano, imela glavno besedo vlada. ECB še navaja, da je imenovanje neodvisnih direktorjev v DUTB »morda mogoče, ni pa to izrecno predvideno«.
