Kršiteljicam discipline grozijo visoke kazni

Bruselj – Evropske države bodo odslej bolje opremljene za boj proti javnofinančnim krizam. Vse podrobnosti evropskega mehanizma stabilnosti (ESM), ki bo začel delovati poleti 2013, za pomoč državam EU v težavah pa bo imel na voljo 500 milijard evrov, resda še niso usklajene, vendar so finančni ministri po prepričanju Franca Križaniča »na dobri poti«, da na naslednjem srečanju (21. marca) odpravijo še preostala razhajanja, tako da bi evropski svet, ki se bo sestal 24. in 25. marca v Bruslju, lahko sprejel celotni sveženj finančno-gospodarskih dogovorov. Na srečanju je ministrom uspelo doseči soglasje o šestih zakonodajnih predlogih za izboljšanje gospodarskega upravljanja v Uniji. Uredba o nadzoru nad proračunskim stanjem in usklajevanju gospodarskih politik določa, da morajo države s presežnim primanjkljajem zmanjšati proračunsko luknjo vsaj za pol odstotka bruto proizvoda. »Slovenija je dosegla, da bo izračun tega primanjkljaja usklajen, izračun modela pa bo temeljil na posebnem kodeksu, ki bo opredelil glavne spremenljivke in način tega izračuna,« je dejal minister Franc Križanič, kajti »trenutno so bili rezultati po naši oceni pristranski, v korist zelo zadolženih držav in v škodo tistih, ki še niso sprejele pokojninskih reform.«

V uredbi o pospešitvi postopkov, kadar pride do čezmernega primanjkljaja, so opredeljene sankcije, ki veljajo tudi za države, kjer javni dolg presega 60 odstotkov bruto proizvoda. Proti državi, ki dolga ne bo zmanjševala za eno dvajsetino od razlike med dejanskim dolgom in pragom po maastrichtskem kriteriju (60 odstotkov BDP), bodo uveljavljene sankcije v višini 0,2 odstotka bruto proizvoda. Hkrati se kot kazen dodaja še eno desetino razlike med dejanskim in ciljnim dolgom za posamezno leto po dvajsetinski stopnji zmanjševanja dolga, s tem da skupna globa ne sme preseči pol odstotka bruto proizvoda. Prezadolženim državam bo omogočeno triletno prilagoditveno obdobje, tako da bo ta ukrep nekoliko zamaknjen, vendar pa bo »zelo boleč za države, ki so si v preteklosti nabrale precejšen javni dolg«, meni Križanič.

Za članice evrske skupine s presežnim primanjkljajem so predvidene kazni v višini 0,2 odstotka bruto proizvoda. Ko evropska komisija ugotovi, svet pa potrdi, da država ne uresničuje dovolj hitro stabilizacijskih ukrepov, sledi sankcija, in sicer najprej kot obrestovan depozit, ki zatem postane neobrestovan, če članica pravočasno ne ukrepa, pri naslednjem opozorilu pa se spremeni v kazen.

Ministri so dosegli dogovor tudi o odpravljanju makroekonomskih neravnovesij, kot so padec konkurenčnosti, zunanjetrgovinski primanjkljaj ali inflacija, pri čemer je treba še uskladiti indikatorje, ki jih bo sprejel evropski svet. Če bo neravnovesje ugotovljeno, mora država naprej pripraviti akcijski načrt, in če ga ne bo uveljavljala, se bo izpostavila kazni v višini 0,1 odstotka bruto proizvoda, ki pa bo vrnjena, če se izkaže, da je kršiteljica naknadno uresničila akcijski načrt. Sveženj ukrepov zaključuje direktiva, ki državam nalaga enotno javno računovodstvo, s katerim bo uvedeno poročanje po denarnem toku, ki zahteva kakovostno, kredibilno srednjeročno makroekonomsko napovedovanje in srednjeročno planiranje proračunskih okvirjev. Pri tem bodo imele pomembno vlogo neodvisne institucije, kot je v Sloveniji fiskalni svet.

Pobrane kazni bodo dodeljene ESM, kar bo omogočilo kakovostnejše delovanje pri zagotavljanju finančne stabilnosti najbolj prizadetih držav. O svežnju zakonodajnih predlogov bo že prihodnji mesec (19. aprila) začel razpravljati evropski parlament, ki je pripravil več kot 2000 dopolnil, kar bo zahtevalo intenzivno usklajevanje, kljub temu pa naj bi bili sprejeti še pred iztekom predsedovanja Madžarske, torej pred koncem junija. »Grčija se ne bo več ponovila,« je po uskladitvi nove regulative dejal Franc Križanič. Madžarski finančni minister György Matolcsy je dogovor o svežnju ukrepov za boljše gospodarsko upravljanje celo označil kot »zgodovinskega«.