Kvote pogodb za določen čas odpirajo nove dileme

Andrej Zorko opozorja na težavo pri preverjanju dejanskega števila sklenjenih pogodb, saj evidenc ne vodi nihče.

Objavljeno
04. oktober 2012 20.13
Posodobljeno
04. oktober 2012 21.00
*iza* Sindikati
Erika Repovž, gospodarstvo
Erika Repovž, gospodarstvo

Ljubljana – Na konferenci o izzivih podjetništva v času recesije v organizaciji GEA Collegea ter gospodarske in obrtne zbornice sta Jože Smole iz združenja delodajalcev (ZDS) in Andrej Zorko iz svobodnih sindikatov (ZSSS) spregovorila tudi o pogajanjih o trgu dela.

V neformalnem delu srečanja sta Smole in Zorko odgovarjala na vprašanja novinarjev, ki jih je zanimal predvsem status spornih poglavij v okviru predloga novega zakona o delovnih razmerjih, kot so plačan odmor med delovnim časom, začasno in občasno delo, lažje odpuščanje in določanje obveznih kvot pri sklepanju pogodb za določen čas.

Glede plačanega odmora med delovnim časom, ki ostaja eno pomembnih poglavij v pogajanjih o novi delovnopravni zakonodaji, je Jože Smole dejal, da si delodajalci niso nikoli predstavljali, da bi s tem, ko bi delavcem odvzeli plačan odmor, prispevali k prožnejšemu trgu dela, čeprav zaenkrat še niso jasno povedali, ali so od tega predloga pripravljeni tudi odstopiti.

Določiti pogoje odpuščanja

Kar zadeva obvezne kvote za delodajalce, ki v zdajšnjem pogajalskem okviru pomenijo omejitev na deset odstotkov pogodb o delu za določen čas pri združenju delodajalcev, menijo, da debate same po sebi nič ne pomenijo, če ni jasno določeno, kakšni bodo po novem pogoji odpuščanja.

Smole je sicer dejal, da je odločen nasprotnik kakršnih koli kvot, ker te delodajalce le omejujejo. Po njegovem gre že v osnovi za napačen pristop, ker se problem obravnava ločeno in ne v okviru ostalih pogojev, ki naj bi prispevali k prožnejšemu trgu dela. Opozarja tudi na učinek, ki ga bo uvedba kvot imela na delo kadrovskih agencij, pri katerih, kot je dejal, ne gre le za sporno »mešetarjenje« z delavci, ampak za resno in profesionalno delo. »Med drugim gre za uveljavljene agencije, ki delujejo tudi na tujih trgih in delajo zelo profesionalno.« Smole je prepričan, da uvedba kvot pomeni tudi konec dela za marsikatero od teh agencij. Andrej Zorko pa je opozoril na težavo pri preverjanju dejanskega števila sklenjenih pogodb za določen čas pri posameznem delodajalcu, saj teh evidenc zaenkrat ne vodi nihče.

Glede zapleta s sindikati javnega sektorja Smole meni, da reforme v gospodarstvu, ki je edini generator razvoja, ne smejo biti ustavljene zaradi tega, ker se vladi in sindikatom v javnem sektorju ne uspe dogovoriti in »držijo v šahu« celotno državo.

Pri razpravah o prožnosti in varnosti trga dela se moramo sicer spomniti na gospodarski vzpon Kitajske, ki je danes drugo največje gospodarstvo na svetu, začel pa se je z dumpingom v tekstilni in usnjarski industriji, kar je zmanjšalo konkurenčnost podjetij v razvitem svetu. Takrat, je prepričan Smole, ni nihče razumel, da je slovenska tekstilna industrija v težavah zaradi rigidnega trga dela.