Lastniki naj natančno preverijo vse podatke

Na znesek vrednosti nepremičnine lahko vplivamo le s spremembo podatkov, če ne ustrezajo stanju.

Objavljeno
17. januar 2012 18.46
Milka Bizovičar, gospodarstvo
Milka Bizovičar, gospodarstvo

Ljubljana – Nekateri lastniki, ki se ne strinjajo s pripisano posplošeno tržno vrednostjo njihovih nepremičnin, na Geodetsko upravo (Gurs) pošiljajo pripombe. Tam jih pogledajo, nato pa se ne zgodi nič.

Pripombe na vrednost so sprejemali od oktobra 2010 do konca januarja lani, po potrditvi modelov vrednotenja na vladi pa to ni več mogoče do naslednje prevetritve modelov najpozneje čez štiri leta.

Na Gursu svetujejo lastnikom, ki menijo, da pripisana vrednost zelo odstopa od realnosti, naj natančno preverijo vse podatke o nepremičnini, na podlagi katerih je bil znesek izračunan. Pomembni so prav vsi, pri čemer nekateri bistveno vplivajo na vrednost, drugi manj.

Simulacija za konkretno 83 kvadratnih metrov veliko stanovanje v sto let stari hiši v Ljubljani je pokazala, da se vrednost spremeni za 40.000 evrov, če kot letnico obnove navedemo leto 1975 namesto 1942. Če bi bilo enako stanovanje na isti lokaciji zgrajeno leta 1990, bi bila njegova pripisana vrednost 271.000 evrov oziroma za 20.000 evrov višja kot v prvem primeru z adaptacijo leta 1975.

Poleg leta obnove in zgraditve so med podatki, ki bistveno vplivajo na ceno, uporabna površina – če nepremičnina ni primerna za bivanje, je uporabna površina nič –, dejanska in namenska raba zemljišča in seveda model, po katerem se nepremičnina vrednoti. Če bi prej omenjeno stanovanje vrednotili kot del hiše (v kateri je v resnici pet stanovanj) na isti lokaciji, bi bila vrednost precej manjša – pripisani znesek za 403 kvadratne metre uporabne površine hiše, zgrajene leta 1990, bi bil približno 670.000 evrov.

Na Gursu so povedali, da so pri določitvi posplošene tržne vrednosti za dele stavb pomembni po vrstnem redu naslednji dejavniki: lokacija, površina (uporabna/neto tlorisna), starost in na koncu druge lastnosti. Pri zemljiščih pa: lokacija, površina, boniteta kmetijska zemljišča, odprtost in rastiščni koeficient za gozdna zemljišča, dejanska raba za druga zemljišča.

Pri modelih vrednotenja za stanovanja, hiše in zemljišča za gradnjo stavbe se upošteva tudi oddaljenost centroidov od linijskih objektov.

Kako spreminjati podatke?

Na spletni strani Gursa http://www.gu.gov.si/si/storitve/ureditev_podatkov/, kjer so nasveti za ureditev podatkov, je pod točko šest povezava do načinov spreminjanja podatkov o nepremičnini. Objavljena je tabela, v kateri je za vsak podatek posebej navedeno, kako ga je mogoče popraviti, če lastnik ugotovi, da je bil pri izračunu vrednosti njegove nepremičnine upoštevan napačen.

Del sprememb – tako imenovane registrske podatke – vnese lastnik sam, in to s pomočjo spletne aplikacije OVN in gesla, ki ga je dobil v obvestilu o poskusni pripisani vrednosti oktobra 2010 (novo kodo je mogoče dobiti na geodetskih izpostavah), ali pa z vprašalnikom registra nepremičnin, ki je dostopen na povezavi omenjene spletne strani.

Tako lahko lastniki spreminjajo med drugim: leto zgraditve, leto obnove strehe, oken, inštalacij, fasade, višino etaže, upravnika, število sob, številko nadstropja, ali se nepremičnina uporablja za počitniški namen, za opravljanje dejavnosti, ali je zagotovljen parkirni prostor.

Spremembo podatkov o uporabni površini, površini prostora, neto tlorisni površini, dejanski rabi dela stavbe in podobno lahko vnese lastnik sam, če nepremičnina ni vpisana v kataster, če je, pa je treba naročiti spremembo pri geodetskem podjetju ali projektantu.

Samo z upravnim postopkom je mogoče spremeniti boniteto zemljišča in njegovo površino. Če so napačni podatki o lastniku oziroma lastniških deležih pri nepremičninah, ki so vpisane v zemljiško knjigo, je podatke treba urediti tam. Če tega vpisa ni, lastnik lahko spremeni podatke v registru nepremičnin z dokazilom na geodetski upravi oziroma vprašalnikom REN ali v OVN. Podatke o dejanski rabi zemljišča je Gurs povzel iz evidenc kmetijskega ministrstva, zato je spremembo treba zahtevati tam. Podatke o namenski rabi in zemljiščih, namenjenih za gradnjo, pa so posredovale občine – lastniki spremembe zahtevajo pri njih. Pripombe na rastiščne koeficiente in odprtost zemljišča je treba sporočiti na zavod za gozdove. Stanovanjske enote v starih mestnih hišah se vrednotijo praviloma po modelu stanovanj.