Tiskane izdaje
Ljubljana - Kar zadeva gibanja brezposelnosti v Sloveniji v prvi polovici leta, smo lahko optimistični, medtem ko so napovedi za zaposlovanje za drugo polovico leta izrazito pesimistične, je trende na področju trga dela strnil minister za delo Andrej Vizjak.
Po navedbah ministrstva se brezposelnost zmanjšuje že vse od aprila letos. V prvem polletju tega leta je bilo v povprečju na zavodu prijavljenih dobrih 110.552 brezposelnih, kar je 1,3 odstotka manj kot v istem obdobju lani. Junija letos se je s 105.630 registriranih brezposelnih ta trend še nadaljeval.
Po Vizjakovem mnenju nas ti podatki navdajajo z upanjem, še posebej če jih primerjamo s stopnjo brezposelnosti z državami članicami EU27 in EU15. Po širitvi Unije se je namreč stopnja brezposelnosti v državah EU od decembra lani pa vse do maja letos postopno zviševala z deset odstotkov na 10,3 odstotka. Stopnja brezposelnosti je podobno naraščala tudi v državah članicah EU15. Primerjalno ima Slovenija 1,4 odstotne točke nižjo stopnjo brezposelnosti od evropskega povprečja. Decembra lani je znašala 8,6 odstotka, konec maja letos pa 8,2 odstotka.
Analiza strukture brezposelnosti kaže, da se znižuje predvsem stopnja brezposelnosti pri mladih do 24. leta starosti in brezposelnih z najnižjo izobrazbeno strukturo. Po Vizjakovem mnenju je treba vzrok za to, da se v tej starostni skupini breposelnost zmanjšuje, iskati v dodatnem izobraževanju mladih, kajti v starostni strukturi od 25 do 29 let, ko večina mladih šolanje že konča, se delež brezposelnih veča. Močno se je povečal tudi v starostni skupini od 40 do 49 let.
Od maja se povečuje tudi število delovno aktivnih. Po podatkih statističnega urada se je ta številka aprila v primerjavi z marcem letos zvišala za 2400 oseb.
Slabša plat so napovedi za zaposlovanje in nova delovna mesta. Povpraševanje delodajalcev po delavcih je konec junija kazalo na zmanjšanje zaposlitvenih priložnosti. Delodajalci so junija prijavili precej manj delovnih mest kot maja in 30 odstotkov manj kot v istem obdobju lani.
»Na eni strani nam stopnja brezposelnosti pada, hkrati pa se pri delodajalcih ustavlja povpraševanje po delavcih, iz česar lahko sklenemo, da smo pri zniževanju brezposelnosti dosegli dno in da težko pričakujemo, da se bo ta še naprej zniževala,« povzema Vizjak. »Ker upanje umre zadnje, smo na ministrstvu pripravili prenovljen program aktivne politike zaposlovanja, da bi s sredstvi iz Evropskega denarnega sklada dodatno spodbudili delodajalce k zaposlovanju.«
Črnogledi tudi delodajalci
Igor Antauer iz združenja obrtnikov išče razlog za negativne napovedi ministrstva v strahu delodajalcev. »Manjši delodajalci v teh negotovih razmerah težko predvidijo, do kdaj bodo imeli naročila. Tisti, ki imajo delo, bi sicer zaposlovali tudi nove delavce, vendar iz strahu pred odpravninami in dolgimi odpovednimi roki tega ne naredijo,« pojasnjuje Antauer, ki vsaj v času krize vidi rešitev v obuditvi kratkotrajnega dela, ki bi brezposelnim zagotavljalo tudi delovne izkušnje in kontinuiteto dela. Predlog ministrstva v izhodiščih reforme trga dela, da bi bilo kratkotrajno delo dovoljeno do 300 evrov na mesec, se mu zdi premalo in krize na trgu dela po njegovem ne bo rešilo.
Novi programi zaposlovanja
Novost med programi aktivne politike zaposlovanja je program Prvi izziv, ki je namenjen zaposlovanju brezposelnih, mlajših od 30 let, njegov cilj pa je zaposliti 1240 mladih. Prvi izziv predvideva subvencije za delodajalce, in sicer do 7250 evrov za 15-mesečno zaposlitev mlajše brezposelne osebe. Za ta program je za letos namenjenih 650.000 evrov, za prihodnje leto 7,1 milijona, za leto 2014 pa 1,2 milijona evrov.
Med programi usposabljanja brezposelnih je pomemben program usposabljanja na delovnem mestu, ki brezposelnim omogoča, da si pridobijo znanje in izkušnje pri konkretnem delodajalcu na konkretnem delovnem mestu. Ministrstvo načrtuje, da bi se v ta program vključilo 5540 brezposelnih, za ta namen pa so za letos in za prihodnje leto rezervirali deset milijonov evrov.
Nadaljnjih 26,5 milijona evrov je od leta 2009 do 2015 namenjenih za program zvišanja izobrazbe in usposobljenosti zaposlenih z namenom povečanja zaposljivosti brezposelnih.
Med programi spodbujanja brezposelnih so na ministrstvu za delo v ospredje postavili program spodbujanja težje zaposljivih brezposelnih. Program Zaposli me predvideva subvencijo za delodajalca v višini 4000 evrov. Načrtujejo, da bi se vanj v prihodnjih treh letih vključilo od 2700 do 3500 brezposelnih. V letošnjem letu je za ta program iz Evropskega socialnega sklada rezerviranih šest milijonov evrov, naslednje leto 15 milijonov, leta 2014 pa štirje milijoni evrov. Program Priložnost zame je namenjen podpori brezposelnim pri delovni in socialni integraciji in predvideva subvencijo za zaposlitev, ki znaša 7500 evrov. V načrtu ministrstva je, da se s tem programom zaposli 500 dolgotrajno brezposelnih, za ta namen pa je letos rezerviranih 2,6 milijona evrov, prihodnje leto pa 1,9 milijona.
Tretjega julija so na zavodu za zaposlovanje spet začeli izvajati program samozaposlovanja brezposelnih, ki predvideva 4500 evrov subvencije za samozaposlenega. Na ministrstvu letos načrtujejo samozaposlitev 3000 brezposelnih, prihodnje leto pa 4500, za kar bodo letos namenili slabih 14 milijonov evrov in prihodnje leto 11 milijonov. Za program javnih del, v katerega nameravajo vključiti 3300 brezposelnih, pa so do konca leta namenili 23,7 milijona evrov.
