Manjšo nemško rast čutijo tudi slovenska podjetja

Nemčija ima kar 22,3-odstotni delež v slovenskem izvozu in v trgovini z njo imamo presežek.

Objavljeno
21. avgust 2012 21.52
Ljiljana Đerić, gospodarstvo
Ljiljana Đerić, gospodarstvo
Ljubljana – Rast nemškega gospodarstva se je v letošnjem drugem četrtletju upočasnila in je bila 0,3-odstotna, medtem ko je bila v prvem 0,5-odstotna. Junija pa se je za 2,9 odstotka zmanjšal uvoz Nemčije, kar je skrb vzbujajoče tudi za naše gospodarstvo.

Nemci so največji tuji kupci našega blaga, saj smo v Nemčijo lani izvozili za 4,389 milijarde evrov, v prvih petih mesecih letos pa za 1,922 milijarde. To pomeni, da ima Nemčija ima kar 22,3-odstotni delež v slovenskem izvozu in v trgovini z njo imamo presežek.

Na lestvici naših največjih nabavnih trgov je z 18,1-odstotnim deležem na drugem mestu (za Italijo). Tako je naše gospodarstvo zelo občutljivo na dogajanja na nemškem trgu, na katerem se preskrbuje 81 milijonov potrošnikov.

Manj naročil za Eti in Letriko

V podjetju Eti Elektroelement že čutijo upočasnitev nemške gospodarske rasti, saj so v letošnjem prvem polletju dobili dobro desetino manj naročil nemških kupcev kot v prvih šestih mesecih lani. Predsednik uprave Tomaž Berginc pravi, da takšen trend pričakuje tudi v drugi polovici leta.

»Zmanjšanje naše prodaje gre predvsem na račun zmanjšanja nemškega izvoza in upada poslov, povezanih s fotovoltaično industrijo. Vsa podjetja delajo z minimalno zalogo, kar od nas zahteva še večjo prožnost, povečal se je tudi pritisk konkurence,« dodaja Tomaž Berginc.

Upočasnitev rasti nemškega gospodarstva občutijo tudi v Iskri Avtoelektriki (Letriki), ki sicer kar četrtino svoje prodaje opravi na nemškem trgu. Njihov letošnji izvoz v Nemčijo je desetino manjši kot v istem času lani in po napovedih bo takšna dinamika izvoza na nemški trg ostala do konca leta. V Iskri Avtoelektriki (Letriki) pravijo, da so se naročila nemških kupcev za tretje in četrto četrtletje zmanjšala za deset do 20 odstotkov.

V Krki pa pravijo, da se je letos dinamika naročil nemških kupcev nekoliko upočasnila, vendar se ne razlikuje veliko od lanske. Nemčija kljub zaostrenim gospodarskim razmeram ostaja Krkin najpomembnejši trg v zahodni Evropi. Lani so na nemškem trgu uresničili več kot 73 milijonov evrov prodaje, kar je bilo glede na leto 2010 kar 41-odstotno povečanje.

Inles veča izvoz v Nemčijo

Nekateri naši izvozniki v Nemčijo, denimo Inles in Gorenje, pa vsaj za zdaj ne čutijo ohlajanja tamkajšnjega gospodarstva. Za Inles je Nemčija najpomembnejši trg, saj tja vrednostno proda skoraj polovico svoje proizvodnje.

V ribniškem podjetju prav nič ne čutijo upočasnitve rasti nemškega gospodarstva, saj bodo izvoz v Nemčijo letos celo povečali, in sicer za deset do 15 odstotkov. Predsednik upravnega odbora Inlesa Andrej Mate pravi, da gre za takšno povečanje naročil v vseh mesecih letošnjega leta, po napovedih nemških kupcev pa je upravičena bojazen, da bo prihodnje leto sledil padec povpraševanja.

»Zdaj tega še ni mogoče realno oceniti, vendar se lahko zgodi, da se bo v Nemčiji zmanjšala izvozna aktivnost, kar bo tudi psihološko vplivalo na zadržanost pri povpraševanju in naročanju, saj so nemški potrošniki zelo občutljivi na negativne trende v gospodarstvu,« pravi Andrej Mate.

Gorenje v prvem polletju zelo uspešno v Nemčiji

Niti v Gorenju ne čutijo ohlajanja nemškega gospodarstva. V letošnjem prvem polletju so glede na isti čas lani prodajo v Nemčijo zelo povečali. V Gorenju pravijo, da je pred njimi tudi tradicionalno dobro jesensko obdobje.

Pozitivne učinke pričakujejo tudi od udeležbe na sejmu IFA v Berlinu, ki je najpomembnejši poslovni dogodek v njihovi panogi in na katerem sklenejo največ poslov prav za nemški trg. Lani je Gorenje na nemškem trgu, ki je zanj eden najpomembnejših, ustvarilo štiri odstotke več prihodkov od prodaje kot leta 2010.

Capital Economics: Prihodnje leto recesija

Mnogi analitiki poudarjajo, da nemško gospodarstvo vendarle še raste zaradi strukturnih reform, ki so jih v Nemčiji uresničili pred leti, za nekatere analitike pa je upočasnjena rast nemškega BDP že znamenje, da najmočnejše evropsko gospodarstvo že čuti posledice dolžniške krize v evrskem območju; londonski Capital Economics Nemčiji napoveduje, da bo prihodnje leto celo zdrsnila v recesijo.

Junija se je obseg nemške industrijske proizvodnje skrčil za 0,9 odstotka, potem ko se je maja za 1,7 odstotka okrepil. V gradbeništvu se je obseg proizvodnje znižal za kar dva odstotka, v predelovalni industriji za odstotek, proizvodnja investicijskih dobrin pa se je skrčila za 1,6 odstotka. In niti kratkoročne napovedi niso obetavne, saj so v juniju naročila industriji upadla kar za 1,7 odstotka, kar kaže, da Nemčija ni imuna na evropsko dolžniško krizo in počasno rast svetovnega gospodarstva.

Hkrati sta to glavna razloga, da je v juniju nemški izvoz upadel bolj kot so analitiki pričakovali. Zunanjetrgovinski presežek je torej poskočil le zato, ker se je nemški uvoz še bolj znižal kot izvoz.

Sicer pa se je nemški izvoz v evrske države v zadnjem letu zmanjšal za tri odstotke, povečal pa se je v ZDA, na Kitajsko in v Brazilijo.