Masten: Členi v živilski verigi so v simbiozi

Ljubljana – Slovenska živilska trgovska podjetja nimajo ekscesnih bruto marž v primerjavi z mednarodno konkurenco, ugotavlja ekonomist Igor Masten. Tudi o vplivu marž na cene hrane so se včeraj na sestanku na ministrstvu za kmetijstvo in okolje za zaprtimi vrati pogovarjali deležniki v živilski verigi.

Podpisnikom lani sprejetega Kodeksa dobrih poslovnih praks med deležniki v agroživilski verigi – predstavnikom kmetijske, živilske, trgovinske in obrtno-podjetniške zbornice ter Zadružne zveze Slovenije – je Aleš Kuhar z biotehniške fakultete v Ljubljani predstavil izsledke delovne različice študije Slovenska oskrbna veriga z živili v luči strukturnih sprememb v trgovini na drobno, ki so bili že javno predstavljeni na sejmu Agra v Gornji Radgoni. Študijo sta poleg Kuharja delala še Igor Masten in Aljoša Feldin, oba z ljubljanske ekonomske fakultete, financirala pa jo je Agencija za raziskave in razvoj ter ministrstvo za kmetijstvo. Kuhar vsebine sestanka včeraj ni hotel razkrivati. Ko bo študija končana, bo predstavljena tudi javnosti, po Kuharjevih besedah oktobra.

Razburjenje med trgovci

V medijih so bili sicer že predstavljeni nekateri podatki iz študije, trgovce pa so razburile navedbe o njihovih maržah. Analiza, denimo, kaže, da je trgovska bruto marža pri svinjskem stegnu 257 odstotkov, pri govejem stegnu 140 odstotkov, pri moki 80, pri osnovnem belem kruhu 76 odstotkov, testeninah skoraj 53 odstotkov in tako dalje. Masten ob tem opozarja, da to ni zaslužek trgovcev. Gre namreč za bruto maržo, pri kateri so upoštevani tudi stroški trgovcev. Zaslužek pa bi pokazala neto marža.

Mervič: Tako velikih marž nimamo

Po besedah direktorja Spara Slovenije Igorja Merviča Spar nima tako visokih marž. »Pogledal sem razliko v ceni – to je razlika med prodajno in nabavno ceno, deljeno s prodajno ceno. Ta razlika v ceni za svinjsko stegno je znašala od 20 do 25 odstotkov, kar pomeni okoli 30 odstotkov bruto marže,« pravi Mervič, ki zaradi varovanja podatkov pred konkurenco točnih podatkov ne daje. Mervič ponazarja, da je dober rezultat, če trgovec z živili pri sto evrih prihodka ustvari dva evra čistega zaslužka.

»Poleg tega me je presenetil podatek Eurostata, da imamo najvišje marže v Evropi. Po mojem vedenju – recimo, da to poznam nekoliko nadpovprečno, ker delam v mednarodnem podjetju – Eurostat take tabele ne objavlja,« še dodaja prvi človek Spara v Sloveniji. Ta sicer podrobnosti s sestanka »zaradi etičnosti in korektnosti« ni hotel navesti.

Masten: Potrošnik naj pazi na denarnico

Obstaja simbioza med kmeti, industrijo in trgovci. To se opazi, ker ni zelo velikih nihanj pri maržah, pa ugotovitve študije pojasnjuje Igor Masten z ekonomske fakultete v Ljubljani. Po njegovih besedah so v analizi ugotovili, da so bruto marže, to so odstotkovni pribitki, ki jih doda vsak člen v verigi od kmeta, industrije do trgovca, relativno stabilni. To pomeni, da je proces določanja cen vzdolž živilskopredelovalne verige dobro utečen mehanizem prenašanja stroškov v cene. Te podražitve surovin se v podražitvah izdelkov v prodaji na drobno tudi relativno hitro pokažejo, so še ugotovili.

»Če povežemo obe empirični ugotovitvi, je jasno, da se kakršni koli pritiski hitro in relativno neposredno prenašajo v maloprodajne cene, s tem pa padejo na pleča potrošnika. V vseh razpravah se poskuša na enega zvaliti krivdo za podražitve hrane. Vendar so krivi ali vsi ali nobeden. Potrošnik pa, medtem ko se išče krivec, zelo hitro plača. Zelo rado se pokaže na trgovce, ki pa nimajo ekscesnih bruto marž v primerjavi z mednarodno konkurenco. Ali trgovci hitreje prenašajo podražitve surovin v maloprodajne cene? Mogoče, ampak tudi drugi jih zelo hitro prenašajo. Z vidika dinamike prenosa ni odstopanj, presenetljivo se podražitve prenašajo zelo homogeno po verigi.«

Masten sicer opozarja, da je težko dobiti potrebne podatke za vsak prehranski izdelek, da bi analizirali, kaj se s ceno izdelka vzdolž verige dogaja, zato lahko vsak po svoje interpretira resnico. Potrošnikom pa svetuje, naj vedno gledajo na svojo denarnico in naj primerjajo cene izdelkov po trgovinah.