Matična družba SCT 70 odstotkov zaposlenih pošilja na čakanje

Delavci bodo obsedeli doma. SCT jih bo poslal na čakanje, ker na gradbiščih ni dela.

Objavljeno
07. april 2011 08.44
Posodobljeno
07. april 2011 08.44
Nejc Gole, gospodarstvo
Nejc Gole, gospodarstvo
Ljubljana – Matična družba SCT bo te dni 70 odstotkom zaposlenim vročila sklepe o čakanju na delo. Ljubljansko gradbeno podjetje je v zadnjem obdobju izgubilo več poslov, delavci pa na nekaterih gradbiščih menda niso več hoteli delati. Družba jim namreč še vedno dolguje del januarske in februarsko plačo, kmalu pa bo v izplačilo zapadla tudi marčna plača.

SCT bo delavce poslal na čakanje, ker na gradbiščih ni dela, je pojasnila prisilna upraviteljica Marija Magdalena Šantl. Glede na to, da je v matični družbi SCT zaposlenih okoli 800 ljudi, bo na čakanje na delo poslanih nekaj manj kot 600 zaposlenih, in sicer tako gradbenih delavcev kot tudi zaposlenih v pisarnah. Gradbeno podjetje Ivana Zidarja, ki je trenutno še v postopku prisilne poravnave, delavcev sploh ne more odpustiti, ker nima niti denarja za odpravnine.

»Za delavce to pomeni, da jim ne bo treba več hoditi na delo. To je bilo zdaj brez potrebe, saj niso mogli delati, ker SCT ni mogel zagotoviti nafte in materiala. Delavci vsaj ne bodo imeli več stroškov s prevozom na delo. Ljudje nimajo več denarja, da bi hodili v službo,« je pojasnil sekretar sindikata gradbenih delavcev Oskar Komac. Po njegovih besedah SCT priznava, da mora delavcem plačati nadomestilo za plačo, čeprav ne delajo. Vendar ni pričakovati, da bodo plačilo dobili med čakanjem na delo. Bolj je celo verjetno, da se ti delavci ne bodo več vrnili na delo, saj je SCT tik pred stečajem. Podjetje še vedno ni dobilo obljubljenega kredita od hrvaške družbe EMS, katerega je menda porabilo za plače in zagon novih projektov.

Zakonodaja od podjetja v prisilni poravnavi zahteva, da sproti poravnava svoje obveznosti, torej tudi plače. Šantlova je povedala, da so delavci dobili 400 evrov akontacije za januarsko plačo, februarske plače niso dobili, marčna pa zapade 15. aprila. Pri tem je dodala, da se sama zelo izogiba predlogu za stečaj, saj to pomeni pogreb podjetja.

SCT v brezizhodnem položaju

Oskar Komac meni, da je podjetje v brezizhodnem položaju: »Stečajna upraviteljica bi morala ugotoviti, da ni pogojev za nadaljevanje prisilne poravnave. Čudim se Šantlovi, da je izredno optimistična. Lahko je biti optimističen in pričakovati rešitev, a ljudje ne morejo živeti.« Po njegovih besedah je sindikat delavcev SCT od prisilne upraviteljice in uprave SCT prejšnji teden zahteval, naj predlagajo stečaj podjetja. Šantlova je to zanikala in povedala, da je od sindikata dobila le prijazen dopis, in sicer v zvezi z možnostmi za izpeljavo prisilne poravnave. Predsednik sindikata SCT Dragan Grgič naj bi bil za pojasnila na voljo danes.

Po Komčevem mnenju bi bil stečaj za delavce še najboljša rešitev, saj bi tako dobili nadomestilo iz jamstvenega sklada. Ker delavci več kot dva meseca niso dobili plač, lahko dajo tudi izredno odpoved; s tem dobijo nadomestilo zavoda za zaposlovanje in uveljavijo terjatve do SCT. To so nekateri že storili. Vendar Komac tega ne svetuje: »Delavci, ki dajo izredno odpoved, niso upravičeni do sredstev jamstvenega sklada, če bo šel SCT v stečaj in jih na dan stečaja ne bo v podjetju. Naj še malo počakajo, da ne bodo zaradi tedna ali dveh izgubili štirih minimalnih plač, ki na jamstvenem skladu pripadajo delavcu. Glede na finančno stanje in zadolženost SCT je to edini denar, ki je realen.«