Merjenje je neizogiben del vsakdanjika

Meroslovje je ključno za zagotavljanje kakovosti s pomočjo zagotavljanja sledljivosti meritev in s tem mednarodne primerljivosti. Slovensko meroslovje koordinira in vodi Urad RS za meroslovje, ki je organ v sestavi ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo. Urad skrbi za točnost merjenj, sledljivost in mednarodno primerljivost rezultatov meritev.

Zakon o meroslovju in na njegovi podlagi izdani predpisi določajo tudi meroslovno-tehnične zahteve, postopke ugotavljanja skladnosti in roke redne overitve oziroma periodične kontrole za vse merilne instrumente, za katere obstaja večje tveganje. Brez poseganja države bi bila lahko neustrezna merjenja in s tem bi se posredno ali neposredno vplivalo na varovanje zdravja ljudi in živali, varstvo okolja in splošno tehnično varnost, promet blaga in storitev oziroma varstvo potrošnikov ter na verodostojnost postopkov pred upravnimi in pravosodnimi organi. Gre na primer za merila, s katerimi se meri količina iztočenega goriva na bencinskih servisih, tehtnicah v trgovinah...

Merila, namenjena ugotavljanju koncentracije etanola v izdihanem zraku, oziroma etilometri so tudi bolj kompleksen primer. Merilni rezultati, dobljeni s takšnimi merili, imajo lahko zelo hude posledice na življenje ljudi. »Verodostojnost merilnega rezultata je izjemno pomembna, čeprav se tega ne zavedamo oziroma se nam zdijo samoumevne. Naloga meroslovnega sistema v Sloveniji in tudi drugod po svetu je zagotavljati verodostojnost merilnih rezultatov v vsakem trenutku,« pojasnjuje direktor Urada RS za meroslovje dr. Samo Kopač.

Nenehno je treba izboljševati merilne sposobnosti

Slovenija tako kot mnoge druge evropske države vzdržuje distribuiran meroslovni sistem, v katerega so vključeni meroslovni laboratoriji univerz oziroma fakultet, raziskovalnih inštitutov in zavodov. Urad RS za meroslovje je najvišji organ pri nas, ki koordinira in sofinancira sistem nosilcev nacionalnih etalonov (NNE), v katerega je poleg urada vključenih devet pravnih oseb, ki skupaj skrbijo za štirinajst področij merjenj, in sicer zagotavljajo sledljivost za osnovne veličine, kot so masa, dolžina, električni tok, termodinamična temperatura, čas, frekvenca, množina snovi na področjih analiz oljčnega olja, materialov, gensko spremenjenih organizmov, odpadnih vod in tal, ter nekatere izpeljane veličine, kot so tlak, vlaga in količina sevanja.

»Urad in institucije, ki vzdržujejo nacionalne etalone, ves čas težimo k izboljševanju merilnih zmogljivosti oziroma njihovemu prilagajanju potrebam gospodarstva in javne uprave, skratka, potrebam slovenske družbe. Tako se izvaja nabava meroslovne opreme, s katero bomo izboljšali sedanje merilne zmogljivosti meroslovnega sistema oziroma jih razširili na področja, kjer se je pokazala nujna potreba slovenske družbe po novih zmogljivostih. Glavni vir financiranja te opreme je Strukturni sklad EU za regionalni razvoj.

Večina te opreme bo lahko nabavljena že letos. V zadnjem letu pa je bila nabavljena oprema za merjenje velikih mas in prostornin, pretokov, poti in hitrosti ter električne energije. Na uradu smo razvili in izpopolnili merilne metode in merilno opremo za merjenje prevožene poti, hitrosti vozil, pretokov tekočin in avtomatskih tehtnic in za te aktivnosti razširili akreditacijo kontrolnega organa,« pravi dr. Kopač

V pripravi strategija meroslovja do leta 2020

Zaradi izboljšanja merilnih zmogljivosti nosilci nacionalnih etalonov sodelujejo tudi v Evropskem meroslovnem raziskovalnem programu (EMRP). Skupaj s člani konzorcija, ki ga vodi britanski NPL, so v okviru EMRP prijavili raziskovalni projekt Razvoj praktičnih metod za prenos vrednosti novega kilograma, ki je bil odobren in se bo začel izvajati letos. Nova merila in tudi tista, ki so v uporabi za obračun oziroma zagotavljanje varnosti, morajo biti periodično pregledana, da jim lahko državljani zaupajo ves čas uporabe. Tako imenovano overjanje teh meril opravlja Urad RS za meroslovje, lahko pa za te naloge imenuje pravne osebe oziroma samostojne podjetnike, ki jih opravljajo v imenu urada. V ta sistem je vključenih 41 subjektov.

»Slovenski pravni red na področju meroslovja je usklajen z evropskimi direktivami o meroslovju. Priprava novega slovenskega zakona o meroslovju se usklajuje s pripravo temeljnega dokumenta, Strategijo meroslovja do leta 2020, ki je v fazi priprave oziroma predhodne izdelave ekonomske analize stanja in potreb na področju meroslovja v Sloveniji,« razlaga direktor urada za meroslovje, ki vodi tudi postopke in opravlja strokovna in administrativna dela za priznanje RS za poslovno odličnost (PRSPO).

»Gre za najvišje državno priznanje za odličnost poslovanja po zgledu evropske nagrade za odličnost (EFQM Excellence Award). Temeljni cilj slovenskega PRSPO je sistematična podpora nenehnega izboljševanja znanja, inovativnosti ter prenosa dobrih praks za dvig konkurenčnosti podjetij in javnih ustanov,« pojasnjuje dr. Samo Kopač.

Nakup opreme za izboljšanje merilnih zmogljivosti

Kljub krizi in vladnim varčevalnim ukrepom bodo v uradu opravljali svoje naloge, ker gre za zakonske zahteve po rednih overitvah zakonskih meril v predpisanih časovnih intervalih, izvajanju nadzora nad merili in preverjanju izdelkov iz plemenitih kovin. »V uradu smo letošnji poslovni načrt pripravili skladno z varčevalnimi ukrepi. S strokovnim kadrom, znanjem in delavnostjo se bomo še vedno trudili zagotavljati najvišjo raven kakovosti meroslovnega sistema v Sloveniji. Letos bomo naredili ekonomsko analizo potreb slovenske družbe po meroslovnih nalogah in vladi predlagali sodobno in realno strategijo meroslovja do leta 2020. Poleg tega želimo kljub varčevalnim ukrepom zagotavljati kakovostne storitve za naše stranke v čim krajšem času,« pravi dr. Kopač.

Letos bodo v uradu za meroslovje končali pripravo projektne dokumentacije za nakup meroslovne opreme za izboljšanje merilnih zmogljivosti oziroma njeno prilagajanje potrebam slovenske družbe na področjih množine snovi, dolžine, temperature in vlažnosti, tlaka in količine sevanja. Pričakujejo, da bodo večino te opreme tudi nabavili, saj se njen nakup financira pretežno s sredstvi strukturnih skladov EU. Preostala oprema bo dobavljena predvidoma leta 2013.