Tiskane izdaje
Glede na to, da so članice območja evra desetletja kopičile dolgove, dolžniških težav ni moč odpraviti »v enem zamahu«, je prepričana kanclerka. Izpostavila je nujnost, da vse članice območja evra v nacionalnih zakonodajah ali ustavah omejijo zadolževanje, kot je to storila Nemčija. »Vsakdo v Evropi si mora prizadevati za to in izpolniti vse svoje naloge.«
Na vprašanje o vplivu težav v območju evra na nemško gospodarstvo je odgovorila, da še naprej velja pravilo: »Če ne gre dobro Evropi, ne bo šlo dobro niti Nemčiji.« Zato je treba po njenih besedah vložiti vse napore v to, da se razmere v območju evra uredijo.
Besede nemške kanclerke sledijo burnemu tednu, ki ga je zaznamovalo dogajanje v Grčiji, povezano z napovedjo referenduma o dogovoru evropskih voditeljev za celovito rešitev za dolžniške težave območja evra.
Grška vlada je sicer medtem opustila zamisel o izvedbi referenduma, a politične razmere v državi so kljub izglasovani zaupnici vladi Jorgosa Papandreuja še vedno nejasne, saj je največja opozicijska stranka zavrnila sodelovanje v vladi narodne enotnosti.
Pod vse večjim pritiskom finančnih trgov je v zadnjem času tudi Italija, vlada premiera Silvia Berlusconija pa je vse šibkejša. Italija, ki ima tradicionalno velike težave pri izpeljavi sprejetih reform in varčevalnih ukrepov, ne uživa verodostojnosti pri mednarodnih vlagateljih.
Zaradi visokega dolga in nizke pričakovane rasti se je cena njenega zadolževanja začela zviševati in dosega rekordne ravni. Če bi v vrtinec dolžniške krize v celoti potegnilo še Italijo, bi bilo to za območje evra najverjetneje usodno.
Berlusconi je zato na zasedanju voditeljev 20 najpomembnejših svetovnih gospodarstev v petek v francoskem Cannesu sam prosil Mednarodni denarni sklad, naj spremlja izvajanje reformnih in varčevalnih zavez, ki jih je evropskim partnericam dala Italija, še piše STA.
