Milijonska škoda zaradi suše v kmetijstvu terja ukrepe

Ljubljana – Napovedani dež, ki je že ali še bo padel na presušena tla po Sloveniji, ne bo kaj dosti izboljšal slabe bilance vlage v tleh in ne bilance letošnjega pridelka. Škoda, ki jo seštevajo, je že presegla večdesetmilijonske zneske.

Kmetijsko-okoljski minister Franc Bogovič, ki si je sredi tedna vzel čas za ogled posledic suše v Vipavski dolini, kjer je ta pobrala največji davek, je prizadetim na območju obljubil pomoč. S prednostnimi izplačili letošnjih subvencij, da bodo laže premagovali sušo v denarnici, ker ne bodo imeli kaj prodati. A te pomoči objektivno zaradi postopkov, ki jih morajo izpeljati na ministrstvu, ne bodo dobili prej kot čez dva, tri mesece ali še pozneje.

Ocenjena škoda zaradi suše na Primorskem je ogromna. Po ocenah Kmetijsko-gozdarskega zavoda Nova Gorica znaša krepkih 35 milijonov evrov, 11,5 milijona v vinogradih, devet milijonov na travnikih in približno toliko v oljčnih nasadih. Kras se je dobesedno posušil. V Brdih, kjer so ostali brez vode in si, kolikor je mogoče, pomagajo z njenim dovažanjem iz gramoznic onkraj meje, v Italiji, ne pomnijo, da bi suša tako močno prizadela trto kot letos. Južna Primorska ocenjuje škodo v kmetijstvu (vinogradi, njive z zelenjavo) na 20 milijonov.

Hudo je tudi v severovzhodni Sloveniji, kjer je zdesetkan pridelek koruze. Živinorejci ob posušenih travnikih in okleščenem pridelku krme napovedujejo zmanjšanje črede. Hrana bo ob slabšanju gospodarskih razmer v kmetijstvu še dražja, napovedujejo.

Popis škode, ki se je začel, bo po besedah ministra Bogoviča podlaga za ukrepanje države – za morebitno zmanjšanje davka ali odpis prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, za najemnine za zemljišča pri državnem skladu.

S sušo in njenimi posledicami bo zaznamovano tudi dogajanje na jubilejnem 50. kmetijsko-živilskem sejmu Agra, ki ga bodo odprli danes v Gornji Radgoni. Na okroglih mizah, ki se bodo zvrstile, bo znova priložnost za kritičen vpogled v razmere, ki jih slovenska kmetijska politika že vsaj desetletje rešuje predvsem z obljubami, strateškimi načrti in programi prilagajanja kmetijstva podnebnim spremembam, ki pa največkrat ostajajo neuresničeni.

»Nič nam ne pomagajo ne vem kakšne visokotehnološke slike iz vesolja, ki spremljajo sušo, pa spremljanje kazalcev na tretjo decimalko pri meteorologih, če pa mi kmetijci ne znamo teh podatkov uporabiti, da bi jih aplicirali na samo kmetijsko pridelavo. To je tisto, čemur bi danes moralo dati ne samo kmetijstvo, ampak kar vsa Slovenija prednost,« je prepričan direktor Kmetijskega inštituta Slovenije Andrej Simončič. In pomenljivo dodaja, da bi bile posledice suše lahko blažje, če bi pri pridelavi bolj upoštevali znanje in priporočila stroke, ki že dolgo opozarja na spremembe v kmetovanju zaradi podnebnih sprememb.