Tiskane izdaje
Ljubljana – Evropska mlekarska industrija se bo z ukinitvijo mlečnih kvot leta 2015 podala v še večjo tekmo na trgu. Kako se nanjo pripravljajo, se je pokazalo na kongresu evropskega mlekarskega združenja (EDA) v Ljubljani.
Za dobro organizirane na trgu mleka in mlečnih izdelkov ukinitev kvot ne bi smela imeti večjih posledic. Od tod optimistične napovedi vodilnih v evropskem mlekarskem združenju, da pričakujejo »relativno mehek pristanek«. Vprašanje je, ali bo tak tudi za mlekarsko proizvodnjo v Jugovzhodni Evropi. Iz predstavitev neugodnih razmer v večini držav tega območja je jasno, da mlekarski sektor tu precej zaostaja za povprečjem EU. Slovenija po slišanem na kongresu ne sodi med države JV Evrope.
Minister za kmetijstvo Franc Bogovič je dejal, da je »proizvodnja mleka v Sloveniji ena najpomembnejših panog, ki ustvari okoli 14 odstotkov naše kmetijske proizvodnje, v čemer smo primerljivi z evropskim povprečjem«.
V zadnjih desetih letih se v panogi dogajajo intenzivne spremembe, a prestrukturiranje še ni končano, nujni so ukrepi, ki bodo omogočili večjo tržno usmerjenost, še posebno po letu 2015. Z ukinitvijo kvotnega sistema bo izpostavljenih tudi sedem slovenskih mlekarn. Zanje je izvoz ob presežni domači proizvodnji zelo pomemben, med izvoznimi trgi pa so poleg Italije najbolj zastopani trgi nekdanje Jugoslavije.
Razmere v mlekarski proizvodnji v državah, ki jih uvrščajo v JV Evropo (Albanija, Bosna in Hercegovina, Bolgarija, Hrvaška, Makedonija, Romunija, Srbija, Madžarska in Slovaška), kažejo, da so v zadnjih letih opazni procesi koncentracije zaradi vstopanja tujih investitorjev. Po analizah male mlekarne, tudi v članicah EU (Bolgarija, Romunija), ne izpolnjujejo predpisanih standardov, mlekarski sektor ni pripravljen za tekmovanje na skupnem trgu. Brez denarja za ustrezne naložbe in znanja so ob večjih potrebah za preskrbo trga dobrodošla tarča evropskih prodajalcev.
