Nacionalni program za zaščito kranjske čebele

Ljubljana – Kranjska čebela, ki je v Sloveniji avtohtona pasma, bo z nacionalnim programom zaščite dobila tudi dodatno potrditev »domovinske« pravice. Z njo bo naša država utrjevala tudi pobudo za vodenje izvorne rodovniške knjige, priznano v EU.

»Nacionalni program je odziv države na naše peticije in zahteve, da se kranjska čebela zaščiti in da stroka uredi to področje. Je tudi odgovor na zahtevo, da je treba postaviti čebelarski zakon,« je na začetku javne razprave o nacionalnem programu zaščite kranjske čebele, ki jo je objavilo ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (trajala bo do 10. februarja), povedal Boštjan Noč, predsednik Čebelarske zveze Slovenije. Pojasnil je tudi, da je bilo dogovorjeno, »da se najprej pripravi krovni program, ki bi obsegal čim več, in bi potem, ko bi bil sprejet, videli, kaj je treba v zakonodaji spremeniti, da se to izvaja«.

Kot je prepričan Noč, naj bi bilo sprejetje nacionalnega programa zaščite kranjske čebele prava pot za celovito zaščito naše avtohtone čebele. Zanjo je značilno, da je zelo mirna, redko pika, mirno sedi na satju, odlikuje se po donosu, ne zaleta se v tuje panje, prezimuje v razmeroma majhnih družinah in porabi zmerne zaloge hrane.

Pripravljavci programa (sodelovali so tudi predstavniki čebelarske zveze) poudarjajo, da vsebuje presojo problemov ter cilje in strateške naloge za vodenje politike v čebelarstvu. »Navezuje se na koncept trajnostnega kmetijstva ob širokem razumevanju vloge in pomena kranjske čebele za Slovenijo. Njegov glavni namen je celovito opredeliti prednostna razvojna vprašanja in politiki ponuditi izhodišča za dodatne ukrepe ohranitve kranjske čebele,« pravijo. In dodajajo, da je program lahko uporabljen pri pripravi vseh nadaljnjih dokumentov na področju zaščite kranjske čebele in čebelarstva. Hkrati je lahko podlaga za izhodišče nacionalnih stališč pri sprejemanju politike in predpisov skupne kmetijske politike, ki se navezuje na ohranjanje avtohtonih pasem in drugih čebelarstvu sorodnih področij.

Pri tem ni nepomembno, da bo Slovenija v ustanovah EU ob sprejemanju nove skupne kmetijske politike in proračunskih sredstev, namenjenih financiranju razvoja kmetijstva in podeželja, poskušala uveljaviti razumevanje posebnosti slovenskega čebelarstva in vlogo države, opredeljeno v tem dokumentu.

Zaradi dolge tradicije čebelarjenja s kranjsko čebelo, ki ima nezamenljivo vlogo pri zagotavljanju velikega deleža hrane za ljudi, smo v Sloveniji dolžni ohraniti ta pomembni genetski potencial, ki predstavlja tudi pomemben del naše naravne in kulturne dediščine, ter biotske raznovrstnosti, med drugim poudarjajo na ministrstvu.

Kranjska čebela (Apis mellifera carnica) je v Sloveniji zaščitena na podlagi zakona o živinoreji, ki jo opredeljuje kot avtohtono pasmo in ji določa posebno varstvo. Po nepopolnih podatkih je v Sloveniji 150.000 čebeljih družin, po uradni statistiki pa čebele pridelajo približno 1900 ton medu, kar glede na porabo pri nas pomeni okrog 80-odstotno samopreskrbo.

V zadnjih letih čebelarji in pozorni opazovalci opozarjajo, da se v okviru populacije kranjske čebele v Sloveniji dogajajo spremembe, ki bi lahko ogrozile njeno avtohtonost. Rase čebel se manj mešajo po naravni poti, bolj pa predvsem zaradi vpliva čebelarjev, ko jih vozijo na pašo, in tudi zaradi prometa s čebeljimi maticami ter čebeljimi družinami.