Načrti za poslovne prostore so, le izvedba bo morda šepala

Ljubljana – Po podatkih Geo­detske uprave (Gurs) je v Sloveniji 80.000 pisarn in poslovnih prostorov za storitvene dejavnosti (lokali) na 20,2 milijona kvadratnih metrih površine. Velik del jih je v Ljubljani, kjer lahko kmalu pričakujemo še dodatne kapacitete.

Tako se je na zemljišču poleg Telekomove poslovne stavbe na začetku Slovenske ceste pojavilo obvestilo lastnika Erste Group Immorenta o oddaji poslovnih prostorov v stolpnici Severna Ljubljanska vrata, ki jo na tem območju načrtujejo že od leta 2007, po prvotnih načrtih pa naj bi bil zgrajen že do leta 2010.

Damijan Kodelja je povedal, da bodo gradnjo začeli, ko bodo zbrali dovolj potencialnih najemnikov (objekt bo v celoti namenjen za oddajo). Za kolikšen delež od 15.000 kvadratnih metrov predvidenih površin v malo več kot 70-metrski stolpnici so že podpisali pisma o nameri in koliko jih še potrebujejo, da bodo lahko zaprli finančno konstrukcijo, ni hotel odgovoriti. Dejal je, da ob tem, da stavijo na prestižno lokacijo, a v razmerah, ko so se najemniki pripravljeni seliti le v prostore z manjšimi stroški in za nižje najemnine, pričakujejo, da bi gradnjo lahko začeli sredi prihodnjega leta. Okvirne zahtevane najemnine nam ni uspelo izvedeti, »ker je odvisna tudi od tega, kako se bomo izpogajali z izvajalci«, je dejal Kodelja. Projekt je sicer ocenjen na 25 do 30 milijonov evrov.

Nekaj korakov pred Erste so v podjetju Tridana, ki so objekt Situla za železniško postajo v Ljubljani že zgradili. Kot je dejal direktor Igor Jurančič, tudi oni stavijo na lokacijo in dejstvo, da novih poslovnih prostorov v bližini (še) ni na voljo, vendar jim Severna vrata ne bodo konkurenca. V Situli je poleg stanovanjskega dela 12.000 kvadratnih metrov poslovnih prostorov in lokalov, namenjenih izključno prodaji. Načrtujejo, da bodo objekt zapolnili v petih letih. Povprečna cena kvadratnega metra poslovnega prostora, zgrajenega do tretje podaljšane gradbene faze, je 2400 evrov.

Jurančič poudarja, da želijo pridobiti natančno določeno strukturo kupcev, s čimer želijo zagotoviti kupcem stanovanj v objektu ponudbo vseh potrebnih storitev za življenje (trgovina, restavracija, lekarna ...). Dodaja, da bi bil lahko objekt poleg dejstva, da je v bližini železniške in avtobusne postaje, zanimiv tudi zato, ker je v okolici veliko stanovanj, ponudbe, ki so jo določili v Situli, pa (skoraj) ni. Tudi s tega stališča meni, da bo načrtovana gradnja Emonike na njihov projekt imela kvečjemu pozitiven učinek.

Iz družbe Trigranit, ki je nosilec projekta Emonika – na območju sedanje železniške in avtobusne postaje z bližnjo okolico je predvidena gradnja novega javno-logisitčnega središča v Ljubljani –, včeraj nismo dobili odgovora na vprašanje o prvotno predvidenih poslovnih prostorih. Lani so povedali, da so se na podlagi ocene stanja na trgu poslovnih prostorov odločili, da v prvi fazi ne bodo gradili stolpnice, v kateri so načrtovane pisarne, bo pa zanjo vse pripravljeno. Če se bodo razmere na trgu izboljšale in bi se pokazalo zanimanje, pa bi bil lahko kljub vsemu tudi ta del Emonike zgrajen hkrati z javnim in trgovskim delom.

Vladina podpora Emoniki

Na četrtkovi seji se je vlada seznanila s projektom gradnje Emonike. Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo je naložila, naj preuči možnost finančne spodbude za investicijo. V gradivu, ki ga je v roke dobila vlada, je sicer omenjenih 31 milijonov evrov, a se o tem ni izrekala. V Trigranitu, ki je od leta 2005 v Emoniko vložil že 35 milijonov evrov, vrednost projekta pa se je od leta 2007 povečala z 222 na 320 milijonov, so podprli odločitev vlade.

Csaba Toth, direktor Trigranita, je dejal, da je zaradi podražitve le tako mogoče nadaljevati projekt. Postopke za pridobitev gradbenega dovoljenja bodo nadaljevali, ko bodo rešena vprašanja med mestno občino in Slovenskimi železnicami. »Če se bodo težave hitro rešile, lahko pričakujemo gradnjo prve faze projekta Emonika v vrednosti 220 milijonov evrov že leta 2015,« navaja Toth.