Tiskane izdaje
Ljubljana - Nova Ljubljanska banka je v prvih devetih mesecih ustvarila izgubo v višini 113,9 milijona evrov, njena celotna skupina pa 96,3 milijona evrov. S poslovnimi rezultati se je po današnji skupščini NLB seznanil nadzorni svet banke, ki med vzroki za takšen rezultat izpostavlja oblikovanje oslabitev za kreditna tveganja.
Kreditna tveganja imajo na poslovanje banke in skupine še vedno močan vpliv, je v sporočilu po seji zapisal predsednik nadzornega sveta NLB Marko Simoneti. NLB je do konca septembra oblikovala za 264,2 milijona evrov dodatnih oslabitev in rezervacij, kar je 49 odstotkov več kot v enakem obdobju lani, medtem ko so se oslabitve in rezervacije v celotni skupini povečale za 22 odstotkov na 306,9 milijona evrov.
Delničarji NLB so na današnji skupščini sprejeli spremembo statuta, ki upravo pooblašča za izdajo dobrih 5,5 milijona novih delnic, in s tem podali pravno podlago za novo dokapitalizacijo banke.
Po drugi strani pa je komaj osem odstotkov prisotnih delničarjev podprlo predlog AUKN za predčasno razrešitev štirih članov nadzornega sveta, Marka Simonetija, Rasta Ovina, Stojana Petriča in Andreja Baričiča in imenovanje novih nadzornikov Štefana Belingarja, Timoteja Jagriča, Duška Kosa in Darinke Miklavčič.
AUKN, ki jo je na skupščini zastopala predsednica uprave Dagmar Komar, se je, zanimivo, pri glasovanju o svojem predlogu vzdržala. Prav tako je bil gladko zavrnjen tudi nasprotni predlog Društva malih delničarjev, po katerem bi iz predloga AUKN črtali Darinko Miklavčič, namesto nje pa imenovali Zlatka Jenka. Izid glasovanja pomeni, da nadzorni svet NLB do nadaljnjega ostaja nespremenjen.
V AUKN so v pisnem sporočilu po skupščini krivdo za neuspešno zamenjavo nadzornikov prevalili na KBC, češ »drugi največji delničar banke, KBC, se je odločil, da bo uporabil svoje pravice po zakonu o gospodarskih družbah in preprečil prenovo nadzornega sveta. Izražamo začudenje, da KBC, kljub pomislekom o delovanju obstoječega nadzornega sveta, ni soglašal s predlogom Republike Slovenije ali celo sam predlagal podoben ukrep. S tem je v veliki meri prevzel odgovornost za bodoče in preteklo stanje v banki. Agencija to dejanje KBC obžaluje, ker ocenjuje, da smo skupaj s KBC na drugih področjih v zadnjih mesecih dosegli pomemben napredek in večjo stopnjo soglasja v zvezi z bistvenimi področji upravljanja banke.« AUKN sicer meni, da »je bil dosedanji nadzorni svet v odgovoru na zahteve finančne krize premalo odločen in predvsem prepozen. To je tudi glavni razlog za predlagano zamenjavo posameznih članov.«
Dagmar Komar pa je po skupščini pojasnila: »Zadovoljni smo, da je bil danes izglasovan sklep o odobrenem kapitalu. S tem bomo tudi zadostili zahtevi Banke Slovenije." Na vprašanje, kolikšna bo dokapitalizacija, kdo bo banko dokapitaliziral in po kakšni ceni, pa je odvrnila, da tega "ne more komentirati, tudi zaradi varovanja banke.«
Predsednik uprave NLB Božo Jašovič je delničarjem povedal, da mora banka na zahtevo evropskega bančnega nadzornika do konca junija 2012 zagotoviti najkvalitetnejši kapital core tier 1 v višini devet odstotkov oziroma v znesku približno 300 milijonov evrov. »Prihodnji mesec bomo še skupaj z nadzorniki naredili bolj natančno oceno in izračunali, kakšen je potrebni kapital, da bi bila banka ustrezno stabilna glede na zahteve regulatorja." Jašovič je povedal, morajo v banki oblikovati slabitve v skladu z mednarodnimi standardi, zato nastaja izguba v poslovanju. Napovedal pa je tudi, da se bo banka "počasneje dezinvestirala, saj zdaj ni pravi čas za prodajo nestrateških naložb, ob tem pa dezinvestiranje lahko pripelje celo do dodatne izgube.«
V NLB uvajajo tri vrste ukrepov za izboljšanje poslovanja; prvi je stroškovna racionalizacija. Stroški so se že znižali za dobre štiri odstotke. Število zaposlenih so zmanjšali in zaprli 300 delovnih mest. Drugi ukrep je prestrukturiranje slabega portfelja, kjer se »bo treba drugače organizirati, ker je prepadnih zadev zelo veliko in bo postopek dolgotrajnejši.« Tretji sklop ukrepov pa zajema reorganizacijo kreditnega procesa v banki. Negativna tveganja so večja od pozitivnih, je pristavil Jašovič in delničarjem pojasnil, da uprava »pripravlja tudi rezervne scenarije, če bodo tveganja večja.«
Marko Simoneti, ki ostaja na čelu nadzornega sveta, je po skupščini povedal: »Dobra novica za banko je, da je bil sprejet sklep, da se izvede dokapitalizacija, ki bo omogočila doseganje kapitalske ustreznosti, zahtevano s strani Banke Slovenije. Ostaja pa dejstvo, da po dveh letih pogovorov med največjimi lastniki ni bilo soglasja o načinu dokapitalizacije niti o pogojih, po katerih bi morebitni novi lastniki vstopili v banko. Brez dogovora med največjimi lastniki dokapitalizacije ne moremo izpeljati. Prvi korak je narejen, je pa še dolga pot. Največja lastnika (država in KBC, op. p.) se morata vsekakor dogovoriti. Verjetno nam ne bo uspelo izpeljati [dokapitalizacije] do konca leta 2011 in pričakujejo se verjetno tudi kakšni ukrepi s strani Banke Slovenije.« Simoneti je ob tem še pribil, da »glavna naloga banke ta čas ni dobičkonosnost, pač pa varnost, likvidnost in stabilnost.«
In kakšen bo nadaljnji potek dokapitalizacije?
Predsednik uprave Božo Jašovič: »Najprej morajo ključni lastniki povedati, kakšno je njihovo stališče glede dokapitalizacije, ali lahko zagotovijo kapital ali ne. Če ga ne morejo, gremo na trg. Tudi vrh držav EU je sklenil, da je kapital primarno treba iskati na trgu, če ne, lahko države poskrbijo za svoje sistemsko pomembne banke in če tudi to ne bi bilo možno, preostane evropski sklad EFSF, ki tudi lahko pomaga pri dokapitalizaciji bank.« Jašovič predpostavlja, da so ključni lastniki sposobni komunicirati med sabo in doseči nek dogovor, »je pa verjetno to medvladni problem. Rešitev gre iskati v smeri, da pripravimo paket, če je dogovor možno najti, počakamo, da se nova vlada konstituira in se potem odločimo«, je povedal Jašovič, ki se mu zdi edina realna pot, da se zaprosi Banko Slovenije za podaljšanje roka za izvedbo dokapitalizacije.
