Največji kolaps gradbeništva EU prav v Sloveniji

Ljubljana – Veliko krizo slovenskega gradbeništva znova potrjujejo tudi zadnji podatki evropskega statističnega urada. Avgusta je gradbeništvo v Sloveniji najbolj padlo tako na letni ravni kot tudi na mesečni. Padec na letni ravni je bil za skoraj trikrat večji kot padec na Madžarskem, državi z drugim največjim padcem. Nejc Gole
Rok Kajzer

Od septembra 2008 do julija letos se je število delovno aktivnih oseb v slovenskem gradbeništvu zmanjšalo za 23.236, in sicer z 91.591 na 68.355. Še delujoča velika podjetja imajo hude likvidnostne težave in se spopadajo z velikim dolgom. Samo Skupina Primorje je konec lanskega leta imela za 319,8 milijona evrov finančnih in poslovnih obveznosti, Energoplan za 94 milijonov evrov obveznosti, Gradis skupina G za 58,3 milijona evrov obveznosti in Grep, ki je v solasti zadnjih dveh, za 168,1 milijona evrov. Slovenska gradbena podjetja so sicer imela konec leta 2010 pri bankah najetih za 2,44 milijarde evrov posojil oziroma 11,4 odstotka celotne zadolženosti nefinančnih družb.

Vrednost gradbenih del v Sloveniji, opravljenih avgusta, je bila za 6,6 odstotka nižja kot julija in 32,8 odstotka nižja kot avgusta lani. Med državami, za katere je Eurostat zbral avgustovske podatke, teh je 14, sta drugi in tretji največji padec na letni ravni imela Madžarska (–12,3 odstotka) in Portugalska (–10 odstotkov). Po drugi strani je vrednost gradbenih del najbolj zrasla na Poljskem (10,6 odstotka), v Romuniji (6,3 odstotka) in Nemčiji (5,2 odstotka).

Zelo kritično 
tudi na Hrvaškem

Tudi hrvaškega gradbenega sektorja, ki je sestavlja pomemben del državnega BDP, gospodarska kriza ni obšla. Polletni indeksi fizičnega obsega gradbenih del nakazujejo, da so se ti od leta 2008 zmanjšali za več kot četrtino. Zaposlenost se je z 108.260 leta 2008 lani zmanjšala za kar petino, na 85.345 (na raven leta 2004), skupni prihodki v gradbeništvu, ki so se od leta 2000 drastično povečevali – z 18 milijard kun leta 2000 na 69 milijard v letu 2008 – pa zelo opazno padajo in se približujejo številkam iz let pred izbruhom krize. Indeks gradbenih del je med letoma 2009 in 2010 padel na 74 odstotkov. Gradbena podjetja so konec lanskega leta dolgovala skoraj šest milijard kun (811 milijonov evrov).