Tiskane izdaje
V kriznih časih, ko cene delnic strmoglavljajo, valute, še posebno evro, prav tako, in tudi nepremičnine niso zelo zanesljiva naložba, ljudje iščejo način, kako bi zavarovali vrednost svojih prihrankov. Zdaj je očitno še najbolj varno svoj denar »pretopiti« v zlato. Cene te težke rumene kovine, ki je že stoletja temelj delovanja monetarnega sistema, so zato poletele v nebo. Trenutno stane gram zlata čistoče 999,9 tisočin nekaj več kot 60 evrov, v zadnjih petih letih pa se je podražil za več kot 168 odstotkov.
Londonski World Gold Council, združenje največjih proizvajalcev zlata na svetu kot edinega zanesljivega trgovca z zlatom v Sloveniji priznava podjetje Moro&Kunst. Njegova direktorica Irena Moro pravi, da cena narašča že vrsto let, vendar zlata slovenski ekonomisti niso prepoznali kot varne naložbe, zato je panično kupovanje povzročila šele svetovna gospodarska kriza. »Ekonomisti so nanj dolgo gledali kot na kos kovine, vendar je zlato valuta - z oznako XAU - in se z njim lahko trguje kot z drugimi valutami. Je tudi valuta, ki v nasprotju z drugimi ne izgublja vrednosti zaradi inflacije,« je povedala Morova.
Kaj je treba vedeti?
Po mnenju Morove trenutna visoka cena nikakor ni balon, kakor opozarjajo nekateri, saj ima zlato realno vrednost, in ne samo papirne kot tako imenovani izvedeni finančni inštrumenti, ki so osnovni vzrok trenutne krize. Za zdaj je zlata na svetovnem trgu še dovolj, čakalne dobe pri nakupu nastajajo, ker kovnice nimajo dovolj velikih proizvodnih zmogljivosti; preprosto povedano, povpraševanje je tolikšno, da ne morejo pravočasno narediti zadostne količine zlatih palic in naložbenih zlatnikov.
Pri nakupu je treba biti pozoren na nekaj stvari. Prvi je tako imenovani good delivery standard, kar pomeni, da mora biti vsaka palica opremljena z žigom kovnice, z navedbo čistoče zlata - najvišja je 999,9 tisočin, po domače 24-karatno zlato -, z maso palice, žigom licenčnega laboratorija in s serijsko številko. Če na palici ni teh oznak, bo ob morebitni prodaji vredna manj od trenutne borzne vrednosti zlata.
Ker so zlate palice precej velik denarni zalogaj, se veliko ljudi odloči za naložbene zlatnike. Na njih morajo biti odtisnjene država izdelovalka, letnica kovanja, čistoča zlata, masa in nominalna vrednost. Ta je po navadi veliko manjša, kot je dejanska vrednost. Osnovna masa zlatnikov je trojska unča, kar znese 31,1 grama, potem izdajajo še zlatnike z maso polovice, četrtine, desetine in dvajsetine unče.
Prvi sodobni naložbeni zlatnik je krugerrand. V Južnoafriški republiki so ga začeli kovati leta 1967 in je posebnost, saj na njem ni nominalne vrednosti. Ker ima za večjo obstojnost dodanega nekaj bakra, je rdečkaste barve. Gre za enega najbolj razširjenih zlatnikov na svetu. V Sloveniji je, poleg slovenskih zlatnikov, najbolj razširjen avstrijski kovanec Dunajskih filharmonikov, ki je tudi sicer v svetovnem vrhu po prodaji.
Za naložbeno zlato, torej zlate palice in zlatnike - za naložbene štejejo kovani po letu 1800, s čistostjo najmanj 900 tisočin in brez numizmatične vrednosti -, po slovenski zakonodaji fizične osebe ob nakupu ne plačujejo davka na dodano vrednost, prav tako ob prodaji ne davka na kapitalski dobiček. Drugače pa je z nakitom. Pri tem zlatarju poleg cene zlata plačamo še izdelavo in davek, zato Irena Moro pravi, da se, če kupujemo zlato kot naložbo, kupovanje nakita ne splača.
Ker je kriza veliko ljudem dodobra ožela denarnice, je zdaj večja tudi prodaja zlata, predvsem nakita. Zaradi visoke vrednosti, je povedala Morova, se prodaja nakita trenutno splača, če ga seveda prodamo za dobro ceno. A ga večina ne, ker ljudje nimajo predstave, koliko je vredno. Na primer: verižica iz pri nas najbolj razširjenega 14-karatnega zlata, torej čistoče 585 tisočin, težka 50 gramov, je po borzni ceni zlata vredna približno 1230 evrov. V zlatarnah bi zanjo dobili morda polovico te vsote. In večina denar, če ga potrebuje, vzame. Pa bi za orientacijski izračun vrednosti potrebovali samo natančno tehtnico, oznako čistosti zlata z izdelka in trenutno borzno ceno zlata, ki je vedno dosegljiva na internetu.
Morda še namig za naložbenike: zadnji slovenski zlatnik, v počastitev nedavnega svetovnega veslaškega prvenstva, lahko kupite za 260 evrov. Borzna cena zlata v sedem gramov težkem kovancu čistosti 900 tisočin pa je približno 271 evrov. Torej z enim samim zlatnikom že v trenutku, ko ga kupite, zaslužite 11 evrov.
Trdne naložbe
Poleg zlata so za zavarovanje vrednosti prihrankov primerne tudi druge žlahtne kovine, predvsem srebro, platina in paladij. Njihove cene v zadnjih letih nenehno naraščajo. Vendar so te tri kovine zanimive tudi zato, ker so v nasprotju z zlatom, ki ima manj praktične uporabnosti, zelo iskane v industriji. Za naložbe pa so morda manj primerne zato, ker je treba ob nakupu plačati 20-odstotni DDV in ob prodaji davek na kapitalski dobiček.
Najbolj znano in razširjeno je srebro. Je tudi najcenejše, saj trenutno stane manj kot evro na gram. Najdražja iz trojice je platina. Ta je zdaj za odtenek dražja od zlata. »Gre za posledico krize. Platina je bila v preteklosti dvakrat dražja od zlata. Tudi to kaže, kako zelo je zlatu narasla cena,« je povedala Irena Moro. Platino uporabljajo predvsem pri izdelavi katalizatorjev za avtomobile.
Najmanj znan je paladij. Cena za gram te kovine je približno 22 evrov. Tudi paladij se uporablja pri izdelavi katalizatorjev in zaradi veliko nižje cene izpodriva platino. »Letos naj bi na trg prišlo 247 ton platine in 263 ton paladija. Prve naj bi porabili 214 ton, drugega pa 276 ton. Verjetno je torej, da se bo paladij še podražil, tudi v prihodnje so napovedi rasti njegove cene visoke, saj bodo kmalu vsi avtomobili opremljeni s katalizatorji,« je dejala Morova. Zanimivo je, da kupčevalci s kovinami o morebitnem pomanjkanju paladija ne govorijo, saj se vsi bojijo, da bi cene poletele v nebo.
V podjetju Moro kar 95 odstotkov prometa predstavljajo kupčije z zlatom. Tako kot zlato tudi srebro, platino in paladij prodajajo v palicah in kovancih, srebro tudi v obliki granulata. »A platino in paladij v Sloveniji kupujejo samo poznavalci oziroma tisti, ki ju potrebujejo pri proizvodnji,« je še povedala Morova.
