Ljubljana − Čeprav so nekateri ponudniki ceno plina znižali za petino, množičnega navala pri ljudeh, ki razmišljajo o zamenjavi ogrevalnega sistema, ni pričakovati, saj plin še vedno spada v zgornji cenovni rang energentov. Z enim od izkušenih mojstrov smo se pogovarjali tudi o tem, kakšna naložba v ogrevanje je za dolgoročne prihranke (in varstvo okolja) pravzaprav najbolj smiselna.
Ljudje imamo še vedno grenak spomin na letošnji začetek leta, ko je bila kratkotrajna kriza, med katero je cena plina skorajda dosegla ceno nafte, ki je ključna za določanje cen plina pri večini dobaviteljev. »Poleg tega so drugi energenti, ne glede na pocenitev, še vedno precej cenejši kot plin − drva, peleti, toplotne črpalke ...« razmišlja Miro Juvan, inštalater vodovodnih, plinskih in ogrevalnih napeljav ter naprav.
V večini slovenskih domov še vedno prevladujejo peči na olje, »vendar se ta energent umika, ker je predrag. Tisti, ki si želijo cenejšega načina ogrevanja, zato v glavnem prehajajo z olja na drva, zlasti v zadnjem letu pa tudi na druge alternative − v novogradnje se namreč ne vgrajuje drugega kot toplotne črpalke, ki izkoriščajo toploto iz zraka, zemlje in vode, poleg tega pa so od vseh ogrevalnih naprav tudi daleč najbolj ekološke.« Kljub vsemu pa za ogrevanje hiš starejšega datuma, ki še niso nizkoenergijske, niso primerne, saj so prešibke.
S kombinacijo do prihrankov
Po mnenju Juvana je v starejših hišah najbolj smotrno kombinirati enega tradicionalnih načinov ogrevanj − na primer peč na plin ali drva − in toplotno črpalko za sanitarno vodo, zaradi katere v toplejših mesecih tako rekoč nimamo stroškov, v hladnejših pa manj, kar pomeni, da pri največjem izkoristku s toplotno črpalko lahko prihranimo tudi do 70 odstotkov siceršnjih stroškov ogrevanja vode. »Ogrevanje sanitarne vode v celotnem strošku ogrevanja predstavlja več kot tretjino, kar ni zanemarljivo,« je dejal Juvan. Številni se pri razmišljanju o namestitvi sončnih elektrarn ali toplotne črpalke na streho ustrašijo velikih stroškov − cena toplotne črpalke za vodo je okoli 1800 evrov, a s stroški vgradnje to nanese tudi do 2500 evrov, se pa investicija povrne že v nekaj letih. Če ponazorimo s primerom, ki ga navaja eden od tujih proizvajalcev toplotnih črpalk: štiričlanska družina, ki porabi 50 litrov vode na dan na osebo, je za ogrevanje vode v enem letu porabila 500 litrov olja (dobrih 500 evrov), po vgradnji toplotne črpalke pa so stroški za vodo znašali le še 140 evrov (skoraj 60 odstotkov manj). Po njihovih izračunih se je investicija povrnila v prej kot petih letih.
»Olje je resnično predrago (1,046 evra za liter, op. p.) in povprečna družina ga v povprečno veliki hiši porabi od 2500 do 3000 litrov na leto, kar pomeni tudi okoli 3000 evrov stroškov. Ogrevanje s plinom je zato cenejše za najmanj tretjino, če ne za polovico − z uporabo sončnih celic ali toplotne črpalke za ogrevanje vodo pa zagotovo. Zdaj, ko so cene plina padle za petino, pomeni to še dodatno petino manj stroškov,« je potrdil gorenjski inštalater. Tudi izračun kombiniranega ogrevanja s prenovljeno oljno pečjo in toplotno črpalko francoskega proizvajalca ogrevalnih naprav kaže podobno: štiričlanska družina, ki je za ogrevanje 120 kvadratnih metrov površine v hiši in toplo vodo v enem letu porabila 2050 litrov kurilnega olja, torej malo več kot 2000 evrov na leto, je po zamenjavi starega oljnega kotla in vgradnji toplotne črpalke v letu dni porabila le še 80 litrov olja (približno 82 evrov) in 770 evrov za elektriko, ki jo je toplotna črpalka porabila za ogrevanje prostorov in vode. Pod črto: družina je prihranila več kot 1100 evrov na leto.
Prihranki za kotlovnico − prihranki pri kurjavi
Kot že zapisano, je vložek v prenovo kotlovnice kar precejšen, pri čemer nam cena peči pove še najmanj. Dobršen del celotne investicije predstavljajo predvsem vgradnja, predelava in z njima povezani materialni stroški. »Pri menjavi ogrevalnega sistema posegov po hiši načeloma ni − radiatorji le redko potrebujejo predelavo −, se pa prenovi le kotlovnica: zamenja se peč in ustrezno poveže sistem ali več njih. Cena oziroma višina celotne investicije je odvisna od kakovosti peči (glej tabelo), stroški montaže in materiala pa variirajo glede na tip energenta peči.«
Obstaja tudi možnost, da obdržimo obstoječi sistem ogrevanja in novega ali več njih zgolj pripojimo v kotlovnico, pri čemer preklapljanje med njimi teče avtomatsko. »Ljudje imajo v svojih hišah tudi po tri ali več ogrevalnih sistemov hkrati. Poleti na primer obratuje sončna elektrarna ali toplotna črpalka, če kurimo drva, ti opravijo ogrevanje prostorov in vode, če nam pozimi zmanjka drv ali se nam ne ljubi naložiti na peč, pa nalogo prevzame oljna oziroma plinska peč. Celo oljno in plinsko peč hkrati imamo lahko, a za to med drugim potrebujemo tudi dva dimnika. Se pa pri takšnih sistemih običajno ne prihrani, ker je investicija ogromna, peč pa po 20 letih zastara ne glede na zgolj občasno uporabo. Podobno kakor avto, ki stoji v garaži več let in ga vozimo zgolj ob nedeljah.«
Za novogradnje ni dileme
Novogradnje, ki so večinoma vse nizkoenergijske oziroma varčne, imajo v 90 odstotkih primerov vgrajene toplotne črpalke − ponavadi v kombinaciji s kaminom, ki se najbolj izkaže ravno v prehodnih obdobjih. »Hišo zahladi, manjkata stopinja ali dve, da bi bilo prijetno. Če vključimo talno ogrevanje, bo želena toplota prišla z osem- do deseturnim zamikom, če pa v kamin naložimo poleno ali dve, bo nemudoma toplo. Pri novih sistemih, kot so toplotne črpalke, je pač tako, da tal ne moremo segreti v nekaj minutah kot radiatorjev z oljem oziroma plinom,« je pojasnil Juvan.
Oviranje pri menjavi dobavitelja
Miro Juvan je povedal, da se da pri ogrevanju hiš z menjavo ogrevalnega sistema precej prihraniti, in to se po njegovih izkušnjah, ne glede na krizo in izpraznjene ekosklade, počne kar intenzivno. »To dolgoročno prinaša občuten prihranek, medtem ko so lastniki večstanovanjskih stavb v veliko slabšem položaju, saj v resnici preplačujejo stroške ogrevanja. So primeri, ko za ogrevanje 40 kvadratnih metrov plačujejo tudi po 120 evrov, kar je v celoti skregano z zdravo pametjo.«
Odkar se je sredi septembra na trgu pojavil ponudnik cenejšega plina Geni-i, so tako dvignili glave tudi prebivalci v nekaterih večstanovanjskih stavbah, a jim posamezni dobavitelji plina nekoliko otežujejo morebitni prestop k cenejšemu ponudniku. Manca Konjar, vodja pravne službe prodaje v Geni-I, je povedala, da »se zamenjava dobavitelja šteje za tako imenovani posel rednega upravljanja večstanovanjske stavbe, za katerega zadostuje soglasje etažnih lastnikov, ki imajo več kot 50 odstotkov solastniških deležev na skupnih delih večstanovanjske stavbe. Za morebitne dodatne pogoje pa naj etažni lastniki preverijo pogodbo o medsebojnih razmerjih, ki so jo sklenili med seboj, in pogodbo, ki so jo sklenili z upravnikom. Prav tako naj v pogodbi s trenutnim dobaviteljem preverijo pogoje za odpoved pogodbe,« je opomnila Konjarjeva.
Zakon na strani potrošnikov
Najmanj trije slovenski dobavitelji plina namreč želijo s splošnimi pogoji nekoliko zaustaviti odliv odjemalcev k cenejši konkurenci, na kar so opozorili tudi v Zvezi potrošnikov Slovenije (ZPS). »Določbe, ki so izrazito v škodo potrošniku, imajo Domplan, Petrol, d. d., in Istrabenz plini, d. d.,« je pojasnila Konjarjeva. Domplan na primer v svoji pogodbi predvideva, da morebitna odpoved pogodbe po 30. septembru 2012 ne bo učinkovala na 1. januar 2013, ampak šele na 1. januar 2014, v nasprotnem primeru pa obstaja nevarnost, da bi moral kupec zaradi takšnega odstopa od pogodbe plačati pogodbeno kazen. »Takšna določba je v nasprotju s potrošniško zakonodajo. Zakon o varstvu potrošnikov tista določila, ki v škodo potrošnika povzročijo neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih pogodbenih strank, šteje za nepošten pogodbeni pogoj, ki je ničen. Trenutna praksa, vezana na odpovedi pogodbe o dobavi, kaže, da dobavitelji kljub takšnim pogodbenim pogojem ne ovirajo svojih odjemalcev pri menjavah dobavitelja in jim ne zaračunavajo kakršnihkoli finančnih obveznosti. To po našem jasno kaže, da se dobavitelji zavedajo nezakonitosti svojih pogodbenih pogojev. Iz vsega navedenega sklepamo, da bodo imeli odjemalci, ki imajo sklenjene pogodbe s takšnimi pogodbenimi pogoji, pravico zamenjati dobavitelja,« so odgovorili v Geni-I.