Tiskane izdaje
Ljubljana – Annika Elias, predsednica švedske menedžerske organizacije Ledarna, ki šteje 90.000 članov, je prejšnji teden na menedžerskem kongresu v Portorožu spregovorila o švedskem modelu trga dela, ki je z našega zornega kota videti kakor nedosegljiv ideal.
Švedski trg dela zaznamujejo tri osnovne prvine: odsotnost politike, velika motiviranost in zaupanje med socialnimi partnerji ter prožna varnost – Švedi imajo namreč oboje, prožnost in varnost, pri tem pa opozarjajo: če želite povečati prožnost, morate najprej poskrbeti za sistem, v katerem se bodo ljudje počutili varne.
Gospa Elias, kako bi opisali glavne značilnosti švedskega trga dela?
Na Švedskem so zakoni, ki jih sprejme parlament, le temelj za delovanje trga dela. Vsa druga pravila, ki jih določajo kolektivne pogodbe in po katerih se trg ravna, izpogajajo delodajalci in delojemalci. Na obeh straneh je namreč velik interes, da so politiki čim bolj oddaljeni od teh pogajanj. Praksa je pokazala, da so zainteresirane strani najbolj motivirane in da dvopartitna pogajanja prinesejo najboljše rezultate.
Na Švedskem poznamo sistem kolektivnih pogodb na različnih ravneh – med organizacijami na nacionalni ravni in znotraj posameznih organizacij. Številne kolektivne pogodbe so sklenjene na ravni podjetja, kar pomeni, da morajo biti ljudje, ki jih te pogodbe zadevajo, vpleteni v proces pogajanj.
Pri nas so vprašanja, ki zadevajo trg dela in delovnopravno zakonodajo, le delno politična vprašanja. Seveda je Švedska tu nekoliko posebna, ker posledic krize ne čuti tako močno kot druge države. Stopnja brezposelnosti je 7,6-odstotna. Sicer obstajajo na Švedskem enaka nasprotja med delodajalci in delojemalci kot pri vas, le da niso tako kontroverzna.
Kaj nam lahko svetujete, da bi bila ta vprašanja pri nas lažje rešljiva in ne bi še dodatno zaostrovala politične debate?
Nehvaležno je dajati nasvete, še posebno če prihajaš od drugod. Mislim pa, da ne boste mogli preskočiti faze, v kateri boste zgradili zaupanje med socialnimi partnerji. Christof Droste iz Helle Saturnusa je na menedžerski konferenci povedal nekaj, s čimer se moram strinjati; konsenz bi morali doseči tako, da bi začeli z enim vprašanjem, potem pa to prakso razširiti na druga ključna in manj ključna vprašanja. Politiki pa bi morali stati ob strani in ne bi smeli delovati v korist ene ali druge strani. Socialni partnerji morajo biti dovolj zreli, da sami rešijo vprašanja, ki zadevajo trg dela.
V teh vprašanjih nikdar ni preprostega recepta, ki bi pripeljal do hitre in univerzalne rešitve.
V Sloveniji se veliko ukvarjamo z dilemo, ali je naš trg dela preveč tog. V katerih segmentih je pametno, da smo prožni, in kdaj je bolje, da ostanemo togi?
Na Švedskem se ukvarjamo z natanko isto dilemo, kdaj je preveč in kdaj premalo prožnosti. Sama ne mislim, da je dobro, da je trg dela preveč rigiden. Menim, da je tog trg dela ostanek preteklega časa, ki je že zdavnaj preživet. Zato je pomembno, da čim prej vpeljemo čim več mehanizmov, ki omogočajo večjo prožnost.
Toda pozor: za to morate ljudem, ki delajo ali iščejo delo, omogočiti okolje, ki jim daje določeno stopnjo varnosti. To je pogoj, da lahko vpeljete tudi prožnost. Ko ljudje izgubijo delo, morajo zaupati, da jim bo nekdo pomagal in jim stal ob strani.
Kolikšen je povprečni čas, ki ga brezposelni na Švedskem preživi v iskanju dela?
Menedžerji so na Švedskem brezposelni povprečno dva meseca, ne vem pa, kakšno je povprečje za druge.
Naše združenje švedskih menedžerjev finančno podpira organizacijo, ki daje močno, vsestransko podporo menedžerjem, ki ostanejo brez zaposlitve.
Kako je urejena finančna podpora za brezposelne na Švedskem?
Na Švedskem so vsi zaposleni zavarovani za primer brezposelnosti. Višina nadomestil pa močno variira med posameznimi sektorji. V povprečju znaša okrog 80 odstotkov plače zaposlenega.
S koliko leti se ljudje na Švedskem upokojujejo in kdaj ste imeli zadnjo pokojninsko reformo?
S 67 leti. Zadnjo pokojninsko reformo smo imeli konec prejšnjega stoletja, priprava nanjo pa je trajala več kot desetletje.
