Tiskane izdaje
Ljubljana – Državni zbor se je na svoji zadnji seji izognil obravnavi prepotrebnih intervencijskih zakonov, lahko pa se zgodi, da bo – po več kot dvajset letih – vsaj deloma popravil krivice, ki jih je država po uveljavitvi Jazbinškovega stanovanjskega zakona prizadejala nekdanjim hišnikom. Vse dosedanje pobude, da bi jim s spremembo zakona zagotovili ustrezen stanovanjski status, so bile neuspešne. Zdaj pa so poslanske skupine nekdanje koalicije skupaj s civilno iniciativo prizadetih hišnikov predlagale spremembe stanovanjskega zakona in za to prepričale matični parlamentarni odbor, parlament pa bo o noveli zakona po skrajšanem postopku odločal v ponedeljek.
Če jo bo potrdil, bodo nekdanji hišniki deležni enakih ugodnosti, kot jih je zakon namenil najemnikom v denacionaliziranih stanovanjih. Stanovanjski zakon je omogočil nekdanjim najemnikom v družbenih stanovanjih (imetnikom stanovanjske pravice) poceni odkup kar 160.000 stanovanj (v povprečju po sedanjih 7000 evrov), pravico do poceni odkupa pa je odrekel imetnikom stanovanjske pravice v denacionaliziranih stanovanjih in nekdanjim hišnikom. Hišniška stanovanja je zakon obravnaval kot službena stanovanja, katerih najem je vezan zgolj na čas opravljanja hišniških nalog. Sicer so pristala v solasti etažnih lastnikov ene ali več stanovanjskih stavb.
Neuspešne pravde oškodovanih
Po zakonu se je moral uporabnik hišniškega stanovanja, ki ni več opravljal te naloge, v letu dni izseliti – brez kakršnih koli ugodnosti, čeprav je prenehal opravljati to delo iz objektivnih razlogov, in ne po svoji krivdi. Če pa je ostal najemnik, so mu etažniki lahko zaračunavali tržno (v resnici pogosto izjemno visoko) najemnino. Kasneje, z novelo zakona, je zakonodajalec celo neupravičeno razdelil nekdanje hišnike: status tistih, ki so stanovanjsko pravico pridobili pred letom 1982, je izenačil z najemniki v denacionaliziranih stanovanjih, drugi pa so ostali brez pravic, z visoko tržno najemnino ali s tožbo na izpraznitev stanovanja.
Oškodovani najemniki so pravico iskali posamič v pravdah, a večinoma neuspešno, nato so se organizirali v iniciativni odbor hišnikov in naročili strokovno študijo svojega pravnega in stvarnega položaja. Kljub prizadevanjem in pozivom mednarodne organizacije najemnikov predlogi niso dobili podpore za spremembo stanovanjskega zakona, o njej se ni mogla zediniti niti tedanja vladajoča koalicija. Najbrž zato, ker so bile ponujene rešitve – med drugim z možnostjo odkupa nadomestnega stanovanja – za državo zmeraj prehudo finančno breme. Denarja oziroma nadomestnih stanovanj pač ni bilo nikoli dovolj na voljo.
Zavarovanje najemnega razmerja nekdanjih hišnikov
Zadnji poskus, ki mu je vendarle prisluhnila večina poslancev (razen SDS), je skromnejši in se nanaša predvsem na zavarovanje najemnega razmerja nekdanjih hišnikov. Skupina poslancev s prvopodpisanim Miranom Potrčem, ki je v proceduro vložila predlog novele, meni, da bi moral zakon zavarovati pravico do najema hišniškega stanovanja v vseh primerih, razen če je nekdo naloge hišnika nehal opravljati po lastni želji.
Novo predlagano določilo zakona velja za prejšnje imetnike stanovanjske pravice ali pravice začasne uporabe hišniškega stanovanja, namreč za tiste, ki so na dan uveljavitve stanovanjskega zakona prebivali kot aktivni hišniki v teh stanovanjih, za tiste, ki so hišniška dela prenehali opravljati pred uveljavitvijo stanovanjskega zakona ali po njej, bodisi zaradi upokojitve ali iz razlogov, za katere niso bili sami krivi, in jim lastniki niso ponudili v najem drugega primernega stanovanja.
Zanje zakon predvideva tri rešitve: če se etažni lastniki odločijo za prodajo stanovanja, ga morajo najprej, pred vsemi drugimi upravičenci, ponuditi nekdanjemu hišniku; če se za izselitev odloči nekdanji hišnik sam (ker si kupuje drugo stanovanje ali gradi hišo), ima pravico zahtevati povračilo dela sredstev iz odškodninskega sklada in od države, enako kot velja za najemnike v denacionaliziranih stanovanjih (36 odstotkov od vrednosti stanovanja plača Sod v gotovini in 25 odstotkov v obveznicah, država pa doda 13 odstotkov v svojih vrednostnih papirjih); če za hišniško stanovanje, v katerem prebiva, plačuje tržno najemnino, ima pravico do državne subvencije za razliko med tržno in neprofitno najemnino. Novela predlaga tudi pogoje in rok za uveljavljanje teh pravic (pet let po sprejetju zakona).
