Tiskane izdaje
Berlin – Evropsko gospodarstvo je v začaranem krogu dolžniške in bančne krize. Kljub pravilnim sklepom, sprejetim na evropski ravni, politična nepredvidljivost vznemirja finančne trge. Del gibanj spominja na leto 2008 po bankrotu Lehman Brothers, ko se je začela svetovna finančna in gospodarska kriza.
To so tri glavna sporočila letne analize petih gospodarskih modrecev, ki svetujejo nemški vladi. V poročilu, objavljenem v sredo, ugotavljajo, da bo nemško gospodarstvo sicer letos doseglo triodstotno rast, a že prihodnje leto bo konjunktura krepko opešala. Modreci Nemčiji napovedujejo zgolj 0,9-odstotno rast. Izključena ni niti recesija. Tak scenarij bi se uresničil, če kriza ne bi bila omejena le na območja evra in bi povzročila stagnacijo svetovne trgovine.
Pri odpravljanju krize se po mnenju modrecev ne bi smeli slepiti. Dolgoročna stabilizacija evropske denarne unije še ni dosežena, četudi so se države na čelu z Nemčijo odločile za velik korak – krepitev sklada EFSF. Modreci so nemški vladi predlagali poseben model reševanja iz dolžniške krize. Po njem bi države vse dolgove, ki so nad maastrichtskimi 60 odstotki BDP, prenesle v poseben sklad in skupaj jamčile zanje.
Višje zadolžene države bi se morale zavezati, da bodo sanirale svoje javne finance, uvedle zavoro zadolževanja in v prihodnjih dvajsetih letih poravnale svoje obveznosti, prenesene v skupni sklad. Model modrecev naj bi se po strogih pogojih sanacije proračunov razlikoval od razvpitih skupnih evrskih obveznic. Glede predloga imajo v nemški vladi precej zadržkov. Še več, menijo, da je neuresničljiv, saj bi skupna odgovornost za dolgove zahtevala nove pogodbene temelje EU.
Sama kriza in ohlajanje konjunkture po svetu še ne ustavljata vzpona nemškega izvoza. Po ugotovitvah zveznega statističnega urada je nemški izvoz septembra znašal rekordnih 95 milijard evrov ali 10,5 odstotka več kot leto poprej. Po drugi strani so uvozili za 77,6 milijarde evrov. Nemčija, za Kitajsko druga največja svetovna izvoznica, bi letos pri izvozu utegnila prvič doseči mejo 1000 milijard evrov. Kljub temu upad naročil iz drugih članic območja evra, v katere gre okoli 40 odstotkov nemškega izvoza, nakazuje slabše čase.
Predsednik industrijskega združenja za zunanjo trgovino (BGA) Anton Börner se ne strinja s tezo o usodni povezanosti nemških izvoznih uspehov z evrom. Kot je povedal v pogovoru s skupino tujih dopisnikov, bi nemški izvozniki lahko uspešno prebrodili težave, ki bi nastale z razpadom denarne unije. Nemška industrija je že tako čedalje bolj povezana s hitro rastočimi gospodarstvi (skupina Brics). Za nemške izvoznike ima po Börnerjevih besedah ključno vlogo na stari celini predvsem enotni notranji trg.
