Tiskane izdaje
Berlin – Čeprav niti nemška gospodarska rast ni takšna, kakršno bi si želeli v Berlinu, se lahko država kljub temu veseli obilne davčne bere. Po poročilu finančnega ministrstva so julija zvezne in deželne oblasti prejele 8,6 odstotka več davkov kot lani.
Nemške zvezne in deželne blagajne so julija pridobile več kot 43 milijard evrov, v sedmih mesecih letos pa 311,4 milijarde, to je pet odstotkov več kot lani.
Strokovnjaki, ki so pričakovali le štiriodstotno povečanje, saj se je gospodarska rast v drugem četrtletju upočasnila, takšen razvoj pripisujejo večjemu zaposlovanju in večanju dohodkov in pričakujejo, da se bo trend nadaljeval vse leto. Prihodnje ocene davčnih prihodkov bodo objavili novembra pred sprejetjem proračuna za prihodnje leto. Zvezna statistična služba objavlja, da je rast bruto domačega proizvoda v drugem četrtletju letošnjega leta dosegla le 0,3 odstotka, v prvem je znašala še 0,5 odstotka.
Na finančnem ministrstvu krščanskega demokrata Wolfganga Schäubleja ugotavljajo, da kriza evrskega območja močno zmanjšuje povpraševanje in zato že bremeni tudi nemško gospodarstvo. Poleg tega statistiki poročajo, da se kljub rasti davčnih dohodkov povečuje državni dolg, ki tudi sicer presega osemdeset odstotkov bruto domačega proizvoda. Po informacijah časopisa Bild bo zato vlada kanclerke Angele Merkel v najnovejšem osnutku prihodnjega proračuna tudi sebi predpisala zatiskanje pasu; 302,2 milijarde evrov težki proračun za prihodnje leto bo, če bo osnutek obveljal, 10,5 milijarde lažji od letošnjega. Daleč največ, 118,7 milijarde evrov, bo še naprej potrošilo ministrstvo za delo in socialo, drugo mesto pa si s stroški za obrambo države deli 33,2-milijardno servisiranje državnega dolga.
Stroški za dolg se bodo po teh informacijah prihodnje leto nekoliko zmanjšali, a se lahko to razmerje pri neugodnih gospodarskih kazalnikih hitro spremeni. Nemški »davčni papež«, heidelberški profesor in nekdanji sodnik ustavnega sodišča Paul Kirchhof, v svoji novi knjigi Nemčija v dolžniškem vrtincu svojo državo že obtožuje, da se zadolžuje bolj, kot bi si lahko privoščila, zaradi nepreglednih mehanizmov za reševanje evra pa jamči za veliko več dolgov drugih evrskih držav, kot se morda zavedajo njeni državljani. Za plačevanje teh dolgov bi bil tudi za Kirchhofa veliko bolj sprejemljiv davek na finančne transakcije kakor inflacija, po njegovem pa bi bilo še najbolje, če bi za vsako državno zadolževanje sorazmerno skrčili storitve, ki jih država ponuja svojim državljanom – ti bi potem zadolževanje čutili tudi na svoji koži.
Drugi, med njimi tudi generalni sekretar nemških liberalcev Patrick Döring, pa bi radi državni dolg zmanjševali z izrednim davčnim dohodkom. Vsaj nekatere nemške davčne oblasti pa vidijo še druge vire denarja za državno blagajno, zato se spet napoveduje zaostritev davčnega spora s Švico, kamor se s svojim denarjem zatekajo številni nemški davkoplačevalci. V minulih dveh letih so si Nemci vrnili skoraj štiri milijarde evrov davčnega dohodka, čeprav so podatke o davčnih utajevalcih pridobili z dvomljivim nakupom zgoščenk z nezakonito pridobljenimi podatki. Jezni Švicarji so celo razpisali tiralico za tremi visokimi nemškimi davčnimi uradniki, v deželi Severno Porenje-Vestfalija, kjer že imajo bogate izkušnje s takšnim vračanjem davkoplačevalskih obveznosti, pa kljub dogovorom zvezne nemške vlade s Švico spet napovedujejo robinhoodovsko davčno akcijo.
