Nenavadne decembrske podražitve v gostinstvu

Ljubljana – Censke analize državnega statističnega urada z nekaj časovnega zamika potrjujejo to, kar so na podlagi spremljanja cen in poročanja potrošnikov ugotovili že v Zvezi potrošnikov Slovenije. »Do decembra nismo opazili veliko odstopanj in nepričakovanih dvigov cen, za večino povišanj so namreč bili objektivni razlogi. Tega pa ne moremo trditi za decembrski dvig cen storitev v gostinskih lokalih,« so na svoji spletni strani zapisali statistiki. Ker statistiki za spremljanje cen uporabljajo drugačne metode kot ZPS, in ker se v njihovih indeksih izkažejo zgolj spremembe, ki so dovolj značilne in večjega obsega, ima njihovo decembrsko opozorilo toliko pomembnejše.

Statistični urad sodeluje v projektu evro že od lanskega aprila; tedaj se je vodstvo zavezalo, da bo urad poleg klasičnega indeksa cen življenjskih potrebščin pripravljal še dodatne analize cen za tiste podskupine izdelkov in storitev, ki so najbolj vplivale na inflacijo in katerih cene so najbolj odstopale od gibanja cen v preteklih petih letih. (Analize so objavljene na spletnih straneh statističnega urada in na evrskih straneh.) Kot rečeno, so za podražitve do decembra opazovalci cen v glavnem našli objektivne razloge, na primer sezonske dejavnike, slabo letino, podražitve osnovnih surovin ali spremembe v sistemu obračunavanja cen. Decembra pa je od normalnih gibanj močno odstopalo gostinstvo, zato so ga posebej vzeli pod drobnogled.

Petletna časovna vrsta je pokazala, da restavracije, gostilne in kavarne v preteklosti na koncu leta cen skorajda niso spreminjale ali so jih zvišale le za malenkost. Decembra lani pa so cene v lokalih povišale kar za 3,2 odstotka. Najbolj so se podražile predjedi (za 4,8 odstotka), sladice (za 4,5), brezalkoholne pijače (za 4,1), prikuhe (za 3,3) ter alkoholne pijače (za 3,2 odstotka). Po informacijah, ki so jih zbrali statistiki, so nekateri gostinci svoje cene povišali zato, ker jih že nekaj časa niso spreminjali, pri nekaterih pa je bilo opaziti, da so cene prilagodili zaradi prevzema evra. K decembrski 0,4-odstotni inflaciji so višje cene v gostinskih lokalih prispevale 0,12 odstotne točke.

Enak prirastek inflaciji je prispevalo tudi zaokroževanje in nekatere druge posamično sicer zanemarljive podražitve, na primer izdelkov za osebno nego, pohištva in opreme, zdravstvenih in zobozdravstvenih storitev, storitev v menzah, toaletnih izdelkov in kozmetike, tekstilnih izdelkov za gospodinjstvo, drv, računalniške opreme. Opazno višje cene sveže zelenjave in počitniških aranžmajev statistiki pojasnjujejo s sezonskimi vplivi, na drugi strani pa sta se sezonsko pocenili (prodajne akcije, praznični popusti) in znižali skupni indeks predvsem obleka in obutev.

Statistika je našla celo pojasnilo za censka ekstrema leta 2006: v povprečju več kot 50-odstotno podražitev kanalščine in skoraj 30-odstotno pocenitev vode je povzročil spremenjeni način obračunavanja cen komunalnih storitev v Ljubljani. (Kljub temu sta obe storitvi v Ljubljani med najcenejšimi.) Ali, kot je za Delo povedala generalna direktorica Surs Irena Križman: »Za zdaj se po statističnih kazalnikih, razen v gostinstvu, še ni pokazalo nič tako tragičnega. Nevarno bi bilo, če bi dajali vtis, da gre za plaz podražitev. Vendar pa morajo podjetja vedeti, da jih opazujemo.«

Več o tem preberite v petkovem tiskanem Delu