Tiskane izdaje
Ljubljana - Nevladni sektor popravlja napake trga in države, je na 1. Slovenskem forumu donatorjev, z naslovom Krepitev trialoga: učinki družbeno odgovornih aktivnosti gospodarstva na nevladni sektor, poudaril ekonomist Bogomir Kovač. Kriza je prinesla streznitev in spoznanje o pomenu tega tretjega institucionalnega sistema, kot ga je označil Kovač, ki bo pomagal in omogočil, da bo posel pridobil drugačno vlogo. Prihodnost je v drugačnem sistemu delovanja podjetij, ki ne bodo sledili le enemu deležniku, ampak večim. Gre za t. i. stakeholderski (deležniški) in ne shareholderski (delničarski) koncept. Deležniki pa se morajo med seboj slišati, sodelovati in se razumeti, je še dodal Kovač.
Potreba po družbeni odgovornosti je nastala iz gospodarskih razlogov, je spomnil Matjaž Mulej, zaslužni profesor na mariborski ekonomski fakulteti in predsednik strokovnega sveta Inštituta za razvoj družbene odgovornosti (IRDO). Opozoril je tudi na dva skupna imenovalca družbene odgovornosti, celostnost in soodvisnost, ki sta prvič vpeljana v mednarodni dokument, in sicer ISO 26000. Družbeno odgovornost je Mulej označil za invencijo, ki mora postati inovacija in spomnil na to, da najbolj celovito inovantivni niso v krizi. Tista podjetja, ki družbeni odgovornosti namenjajo veliko časa, imajo tudi največ spoštovanja in zanimanja odjemalcev. Po Mulejevo, je družbena odgovornost pot iz sedanje krize izobilja, edina zelena veja, na kateri živimo, ne le sedimo, a jo mnogi režejo.
Sodelujoči na okrogli mizi, ki jo je pripravilo Združenje slovenskih ustanov, so poudarili nujno razvijanje kulture donatorstva, pri čemer pa morajo tesno sodelovati vsi deležniki. Izpostavili so tudi potrebo po vzpostavitvi donatorske platforme, kjer se bodo srečali ponudniki in povpraševalci. Po oceni Janoša Kerna iz ZSU so mlajše generacije menedžerjev manj družbeno odgovorne in jih je težje spodbuditi za donatorske akcije. »Iščejo takojšnje učinke, ne zanimajo pa jih dolgoročni,« je dejal. Medtem pa se velik del nevladnih organizacij ukvarja prav s projekti, ki bodo imeli srednje in dolgoročne učinke. Ob tem je Mulej opozoril, da so donacije droben delček družbene odgovornosti. Da sta nujni informatizacija in odprava administrativnih ovir, pa je menil Primož Šporar iz Mreže zasebnih zavodov - SKUP. Pleg tega v Sloveniji tudi ni ocene, kaj so resnične družbene potrebe. Po Šporarjevo morajo spremeniti miselnost tako potencialni donatorji kot potencialni prejemniki: »V tujini nevladne organizacije ne vzamejo denarja od družbeno neodgovornega podjetja.«
