NLB se je s kreditnim krčem skrčila tudi sama

Ljubljana – Nova Ljubljanska banka, d. d., se je v zadnjem letu dni skrčila. Njen tržni delež v Sloveniji se je zmanjšal z 29 na 27,5 odstotka, bilančna vsota pa je bila konec letošnjega septembra s 13,6 milijarde evrov za milijardo 360 milijonov evrov manjša kot ob istem času lani, izhaja iz medletnega poročila banke, objavljenega na spletni strani Ljubljanske borze.

Banka je v letu dni precej skrčila tudi svoj kreditni portfelj podjetjem: konec lanskega septembra je znesek posojil podjetjem znašal 9,3 milijarde, septembra letos pa le še 8,7 milijarde evrov, torej za kar 600 milijonov manj – in to kljub temu da je bila banka spomladi dokapitalizirana z davkoplačevalskim denarjem v znesku več kot 240 milijonov evrov.

Bančniki pravijo, da je premalo dobrih priložnosti podeljevanje posojil in da vsa dobra podjetja brez težav dobijo posojila, po drugi strani pa je še vedno slišati kritike, da bankirji v NLB sedijo na denarju in nočejo kreditirati gospodarstva. »Resnica je verjetno nekje na sredini, nekje vmes, to seveda ni dobro in tudi položaj v tujini ni dober. Verjetno tuje banke pri nas povečujejo svoj delež, ker imajo v ozadju matere. Tudi njihova posojila so se v zadnjem času zmanjšala, vendar verjetno manj kot pri velikih domačih bankah,« nam je povedal ekonomist Ivan Ribnikar.

Podatki o izgubi po prvih devetih mesecih letos – znaša 113,9 milijona evrov – so znani že dober teden dni, prav tako tudi glavni vzrok zanjo, velik porast slabitev in rezervacij v skupnem znesku 264,2 milijona evrov, kar je za skoraj 100 milijonov (49 odstotkov) več kot ob istem času lani. Po objavljenih podatkih je NLB tudi poslabšala svojo stroškovno učinkovitost. Kazalnik stroškovne učinkovitosti (CIR) za NLB Skupino znaša 60,4 odstotka in se je glede na isto obdobje preteklega leta poslabšal za 0,1 odstotne točke, medtem ko se je isti kazalnik za NLB, d. d., poslabšal za 0,9 odstotne točke na 58,3 odstotka.

Ko gre za depozite, je NLB večinoma odvisna od depozitov države, ki so se v prvih devetih mesecih letos povečali za kar 18 odstotkov. Evidenca zadnjega leta kaže, da je eden redkih kazalnikov, kjer je banka pokazala nekoliko boljši dosežek, količnik temeljnega kapitala (core tier 1), ki se je po marčni dokapitalizaciji zvišal s 7,7 na 8,5 odstotka (od konca leta 2010 se je povečal za dve odstotni točki), kar je sicer še vedno manj od zapovedanih devet odstotkov, ki jih zahteva tudi Evropski bančni organ (EBA). »Zahtevati devetodstotno ustreznost v teh razmerah je nekoliko nenavadno, verjetno pa je to neka rezerva v primeru odpisa grških posojil – za banke, ki jih imajo. Naše jih k sreči nimajo. Je pa dogajanje v bankah samo izraz tega, kar se dogaja v gospodarstvu,« nam je povedal Ribnikar.