Tiskane izdaje
Ljubljana - »Glede na objavljeno besedilo na spletišču vlade ugotavljamo, da predlagatelj naših pripomb ni upošteval,« pravi predsednica Notarske zbornice Slovenije Marjana Tičar Bešter glede predloga zakona o preprečevanju zamud pri plačilih.
Predlog novega zakona o preprečevanju zamud pri plačilih je zdaj že na seznamu predlogov zakonov, ki so pred obravnavo v državnem zboru. Predlog zakona uvaja novo orodje za zaščito upnikov, tako imenovano izvršnico, pri kateri se je vlada zgledovala po zadolžnici (hrvaško zadužnica) iz hrvaškega zakona o izvršbi. Predlog zakona v 37. členu pojasnjuje: »Izvršnica je listina, ki vsebuje izjavo dolžnika, dano v skladu s tem zakonom, s katero se dolžnik zaveže plačati z izvršnico določen denarni znesek.« Uporabljali jo bodo lahko gospodarski subjekti in javni organi. Po predlogu zakona bodo vse določbe iz šestega poglavja o izvršnici v uporabi po treh mesecih od uveljavitve zakona. Vlada pojasnjuje, da namerava z izvršnico izboljšati plačilno disciplino, ker so imeli drugi ukrepi doslej malo učinka.
V razpravo o izvršnici se je doslej vključilo več pravnikov, ki dvomijo, da bo izvršnica izboljšala plačilno disciplino, in opozarjajo, da je treba dobro preučiti tudi posledice za dolžnika. Na vprašanja, povezana z izvršnico, so med prvimi opozorili v zbornici davčnih svetovalcev. »Dvomimo o tem, kako bo delovala,« pravi generalni sekretar Darko Končan. Med javno objavo novega predloga zakona o preprečevanju zamud pri plačilih je pripombe ministrstvu za finance oddala tudi Notarska zbornica Slovenije.
Predsednica notarske zbornice Marjana Tičar Bešter ugotavlja, da se predlagatelj na njihove pripombe ni oziral: »Z zakonom uvaja institut izvršnice, ki je izvršilni naslov, za pridobitev tega pa zadostuje notarsko ali upravno overjen podpis dolžnika iz izvršnice. Na notarski zbornici menimo, da je pred uvedbo novega izvršilnega naslova treba natančno preučiti vse možne posledice, saj nepremišljen in prehitro uveden institut lahko v praksi povzroči več težav kot pričakovanih koristi.«
V notarski zbornici zato menijo, da je treba pred uvedbo izvršnice temeljito preučiti vse argumente in možne pravne posledice, se posvetovati s stroko in sodniki ter z ustreznimi institucijami, ki delujejo na tem področju: »Gre za unikum v evropskem prostoru. Izkušnje, ki jih imajo na tem področju na Hrvaškem, pa so že pokazale, da zgolj overitev podpisa na izvršnici ni dovolj. Zato so zakonsko podlago zelo hitro spremenili tako, da je potrebna potrditev izvršnice v obliki notarskega zapisa. Takšna ureditev velja od 1. januarja 2011. Prednost in nujnost takšnega posla je to, da notar stranki natančno opiše, kaj podpisuje, in jo tudi opozori na pravne posledice sklenjenega posla oziroma podane izjave, kot je to že podrobno urejeno v zakonu o notariatu,« pravi Marjana Tičar Bešter v imenu notarske zbornice. Ta se torej pri izvršnici zavzema za izjavo, podano v obliki notarskega zapisa, in ne le za notarsko ali upravno overjen podpis, kakor predvideva predlog zakona.
»Prednost podane izjave v obliki notarskega zapisa je tudi to, da bi bil za vpis v register Ajpes, kar je pogoj za veljavnost izvršnice kot izvršilnega naslova, že po zakonu nemudoma po sklenitvi posla pooblaščen notar, podobno kot pri hipotekah. Tako se ne bi dogajalo, da izvršnica ne bi bila veljavna, ker ne bi bila vpisana v register,« svoj predlog utemeljujejo v notarski zbornici.
