Novice o koncu Gadafijevega režima dvigajo borzne indekse

Novi trgovalni teden se na newyorški borzi po štirih tednih padcev vsaj zaenkrat začenja z rastjo borznih indeksov.

Objavljeno
22. avgust 2011 17.21
Posodobljeno
22. avgust 2011 17.21
Pi. K., Delo.si
Pi. K., Delo.si
Trgovanje na newyorškem Wall Streetu se je danes začelo z občutno rastjo tečajev. Na vlagatelje vplivajo predvsem novice o najverjetnejšem skorajšnjem koncu režima libijskega voditelja Moamerja Gadafija, ki znižujejo ceno nafte.

Borzniki pričakujejo tudi morebitne naslednje poteze Feda za spodbujanje pešajoče gospodarske dejavnosti.

Industrijski indeks Dow Jones se je doslej zvišal za 1,18 odstotka in se giblje pri 10.945 točkah, tehnološki indeks Nasdaq pa se je okrepil za 1,25 odstotka in je pri 2371 točkah.

Potem ko so za newyorško borzo kar štirje tedni padcev tečajev, se tako novi trgovalni teden vsaj zaenkrat začenja z rastjo borznih indeksov.

Na optimizem vlagateljev danes vplivajo predvsem novice iz Libije, da je po uspešnem prodiranju upornikov v prestolnico Tripoli režim dosedanjega libijskega voditelja Moamerja Gadafija očitno v zadnjih vzdihljajih.

Terminske pogodbe za zahodnoteksaško lahko nafto so se danes sicer nekoliko podražile in so trenutno pri 83,65 dolarja za 159-litrski sod. To je 1,39 dolarja več kot ob koncu petkovega trgovanja, poroča STA.

Bolj občutno pa se dogajanje v Libiji pozna pri cenah severnomorske nafte brent. Ta je trenutno v Londonu pri 107,38 dolarja za sod cenejša za 1,24 dolarja. brent je bil doslej toliko dražji od ameriške nafte predvsem zaradi večje izpostavljenosti Evrope do dogajanja v arabskem svetu.

Vlagatelji na Wall Streetu bodo ta teden pozorni tudi na petkov govor predsednika ameriške centralne banke Federal Reserve (Fed) na letni konferenci Feda v turističnem središču Jackson Hole v ameriški zvezni državi Wyoming. Nekateri analitiki menijo, da bi utegnila Fed vendarle poseči po novih ukrepih denarne politike za spodbujanje pešajočega ameriškega gospodarstva.

Rast beležijo tudi evropske borze. V Parizu indeks CAC 40 pridobiva 1,68 odstotka, frankfurtski DAX se je znižal za 1,03 odstotka, medtem ko londonski FTSE 100 beleži 1,67-odstotno rast.

Borzniki so v pričakovanju petkovega govora predsednika Feda Bena Bernankeja na letni konferenci Feda v turističnem središču Jackson Hole v ameriški zvezni državi Wyoming, poročajo tuje tiskovne agencije.

Ameriška centralna banka se je sicer ta mesec zavezala, da bo ohranila ključno obrestno mero na zgodovinsko nizki ravni tik nad ničlo do sredine leta 2013. Nekateri analitiki menijo, da bi utegnil Fed poseči še po novih ukrepih denarne politike za spodbujanje pešajočega ameriškega gospodarstva, med drugim po tretjem krogu odkupov obveznic.

Evropska centralna banka (ECB) je medtem danes potrdila, da je njena vloga v boju zoper dolžniško krizo v območju evra zelo velika. Kot je sporočila, je namreč v minulem tednu odkupila še za 14,29 milijarde evrov državnih obveznic. Na ta način pomembno pomaga ogroženima Italiji in Španiji. Potem ko so obrestne mere njunih državnih dolžniških papirjev z ročnostjo deset let že presegle šest odstotkov, so zdaj pod petimi odstotki.

Stroka kljub današnji mirnosti borznikov opozarja, da strah pred novo recesijo še ni zamrl in da je pred nami lahko nov turbulenten teden.

Cene nafte neenotno

Cene nafte se gibljejo neenotno. V Libiji so uporniške sile prevzele nadzor nad večino Tripolija, nekateri pa špekulirajo, da bi konec Gadafijeve ere lahko hitro zagnal izvoz tamkajšnje nafte. Ta namreč stoji že vse od začetka protestov, torej že pol leta.

Takšne napovedi kljub opozorilom analitikov, da ni verjetno, da bo proizvodnja nafte v Libiji stekla brez težav, saj so poškodovana tako naftna polja kot naftovodi, cene črnega zlata potiskajo navzdol. Ker pa mnogi nastali položaj izkoriščajo za zaslužke, se cene druge nafte dvigujejo, navaja AP.

Zahodnoteksaška lahka nafta z dobavo v septembru se je na newyorški borzi podražila za 92 centov na 83,18 dolarja za 159-litrski sod, oktobrske terminske pogodbe za severnomorsko nafto vrste brent pa so se v Londonu znižale za 1,49 dolarja na 107,13 dolarja za sod.

Kljub temu, da danes na trgih ni bilo večjih napetosti, pa so se znova zvišale cene zlata, ki velja za varno naložbo. Ta kovina je tako dosegla nove rekordne vrednosti. Za 31,1-gramsko unčo je bilo treba odšteti celo 1898,6 dolarja, trenutno pa unča stane 1888 dolarjev.