Nujna vlaganja v energetiko

Odločitev Nemčije za zaprtje jedrskih elektrarn in dolžniška kriza močno zaznamovali energetiko.

Objavljeno
08. november 2011 18.42
Posodobljeno
08. november 2011 21.00
Urban Červek, Maribor
Urban Červek, Maribor
Maribor – Da so nova vlaganja v energetsko infrastrukturo nujna za odprt in konkurenčen trg z energijo v Evropi, so se strinjali sogovorniki na mednarodni konferenci o energetiki v Mariboru.

Evropa je na področju električne energije soočena s številnimi izzivi, ki so si včasih med seboj nasprotujoči, meni Janez Kopač, direktor direktorata za energijo na ministrstvu za gospodarstvo. Med njimi je naštel povečanje proizvodnje iz obnovljivih virov, krepitev čezmejne energetske infrastrukture in zagotovitev zadostnih količin energije po letu 2020, ko naj bi nekatere države zaprle jedrske elektrarne.

Slovenija zadnjih 30 let ni imela težav pri preskrbi z električno energijo in jo celo izvaža, vendar se življenjska doba nekaterih objektov po besedah Kopača počasi končuje, zato jih bo treba ustrezno nadomestiti. Kopač vidi razvoj energetike v večjem čezmejnem sodelovanju, širšem usklajevanju dejavnosti sistemskih operaterjev in večji vlogi držav pri proizvodnji električne energije, da bi se izognili pomanjkanju električne energije v prihodnosti.

Na nujnost vlaganj v energetsko infrastrukturo je opozorila tudi vodja oddelka za električno energijo in plin pri evropski komisiji Inge Bernaerts. »Te so nedvomno nujne, saj smo brez njih omejeni pri vseh drugih politikah,« je dejala.

Direktor skupine EFT za zahodno in srednjo Evropo Tomaž Orešič pa je opozoril na dva letošnja dogodka, ki sta korenito zaznamovala evropsko energetiko. Prvi pretres je jedrska katastrofa v japonski Fukušimi in posledična odločitev Nemčije za zaprtje jedrskih elektrarn, drugi pa je dolžniška kriza, zaradi katere so se zmanjšale investicije v infrastrukturne projekte.

Pri Sloveniji pa vidi Orešič največji problem v njeni zaprtosti do tujih vlagateljev. »Slovenija je v energetiki vsa ta leta delovala kot zelo zaprta država. Ne zagovarjam tega, da bi Slovenija morala razprodajati svoja energetska podjetja, mislim pa, da bi bolj odprt odnos do tujega kapitala kljub vsemu vnesel več konkurenčnosti, tržnih mehanizmov in v končni fazi več koristi za odjemalce,« je še dejal Orešič.