Tiskane izdaje
Ljubljana – Poslanci so si za končno odločanje o novem načinu upravljanja državnih podjetij drevi vzeli še nekaj dni. Zaradi dodatnih sprememb bodo zakon o državnem holdingu obravnavali predvidoma v petek. Zakonu pa že grozita veto državnega sveta in celo referendum.
Državni svetnik Andrej Rus, izvoljen kot kandidat Mestne občine Ljubljana, je že pred počitnicami napovedal glasovanje o vetu glede državnega holdinga. Rus je danes ocenil, da bo po razpoloženju med svetniki v prihodnjih dneh brez težav zbral podpise za sklic izredne seje. Na vprašanje, ali bo večina tudi glasovala za veto, je Rus odgovoril, da se bo to pokazalo na seji.
Predsedniku državnega sveta Blažu Kavčiču se zdijo možnosti, da bodo svetniki v tednu dni odločali o vetu, realne, saj že več let opozarjajo, da je gospodarjenje s kapitalskimi naložbami države slabo in eden glavnih problemov v državi. Izida glasovanja še ni mogel napovedati.
Zakonu o Slovenskem državnem holdingu (SDH) so tudi danes goreče nasprotovali v stranki SD, ker da bo holding omogočil razprodajo državnega premoženja. Janko Veber (SD), ki je za Delo že v torek napovedal možnost vložitve referendumske pobude za ta zakon, je k temu pozval tudi včeraj v državnem zboru: »To je zadnji val privatizacije. Zato menimo, da bi morali o tem odločati ljudje. Ti naj povedo, ali želijo razprodajo državnega premoženja in ogrožanje 100.000 delovnih mest. Tokrat gre resnično za plebiscitarno odločanje o naši prihodnosti.«
Pri tem v SD menda računajo tudi na podpise sindikatov. »Organi sindikata so se že odločili, da bomo zbirali podpise za referendum,« je Branko Sevčnikar v imenu sindikata delavcev dejavnosti energetike napovedal, da bodo zbirali 2500 podpisov za vložitev referendumske pobude. »V skupnem žaklju bo vlada denar podjetij, ki še dobro poslujejo, porabila za poplačilo dolgov, denimo Darsa, zmanjkalo bo za razvoj in investicije, uničili bomo še tista redka dobra podjetja, ki jih imamo, na koncu bo posledica razprodaja,« je pojasnil Sevčnikar.
Predsednik konfederacije sindikatov javnega sektorja Branimir Štrukelj meni, da bi bil referendum o holdingu najboljša rešitev, »ker gre za zadnji preostanek našega skupnega premoženja, ki bi ga holding slabo upravljal. Če ne zaradi drugega, pa zato, ker bi to počela politika, ki je pokazala, da ne zna krotiti svojih plenilskih apetitov.« Ker vlada v nadzor upravljanja holdinga noče vključiti drugih deležnikov – holding bi upravljal tudi pokojninski sklad javnih uslužbencev –, kot so sindikati in upokojenci, Štrukelj pravi, da je »popolnoma mogoče«, da se referendumu pridružijo, in ne zanika, da se o tem intenzivno dogovarjajo.
Prenos deležev najbrž šele prihodnje leto
Če bo zakon o SDH začel veljati, bo SDH pod enim dežnikom združil vse državne kapitalske naložbe. Njihova skupna knjigovodska vrednost znaša približno enajst milijard evrov, a ker bodo državni deleži na holding preneseni po pošteni vrednosti, bo vrednost verjetno nižja.
Zakon o SDH namreč predvideva, da bo treba za vsako naložbo opraviti cenitev, kar pomeni, da bo deleže 76 družb, ki so zdaj v neposredni državni (so)lasti, na SDH najbrž mogoče prenesti šele prihodnje leto, ko bodo te cenitve končane. Med njimi so tudi deleži v energetskih podjetjih, Telekomu Slovenije, Zavarovalnici Triglav, Adrii Airways, Darsu, Slovenskih železnicah, Pošti Slovenije, Luki Koper. Mednje sodita tudi državna deleža v Novi Kreditni banki Maribor in Novi Ljubljanski banki.
V Pozitivni Sloveniji so zato danes spet postavljali vprašanje, ali bodo banke na holding presene skupaj s slabimi terjatvami ali brez njih. Ker bodo v holdingu pristale tudi naložbe Slovenske odškodninske družbe in Kapitalska družba, bodo v njegovem portfelju tudi deleži Krke, Gorenja, Petrola, Hita, Elana, Save itn.
Vlada v vsem tem času ni postregla s podatkom, kolikšno bo premoženje holdinga in kolikšne bodo njegove obveznosti. Že zdaj pa je mogoče izračunati, da bodo obveznosti nove institucije do leta 2016 na leto znašale vsaj 200 milijonov evrov, in sicer približno 150 milijonov za poplačilo denacionalizacijskih in drugih odškodnin ter 50 milijonov za nakazilo pokojninski blagajni. Za zadnjo obveznost bo skrbela Kapitalska družba, ki bo samostojna odvisna družba holdinga.
Golob o razprodaji in NLB
Pred razprodajo državnih naložb v okviru holdinga je tudi danes svarila stranka SD, oglasil pa se je tudi nekdanji član uprave Agencije za upravljanje kapitalskih naložb (AUKN) Marko Golob. Tudi on je opozoril na razprodajo največjih in najboljših družb pod njihovim povprečnim razvojnim potencialom. Pri tem je posebej poudaril načrtovano prodajo državnega deleža v Novi Ljubljanski banki: »Ta banka ustvari zelo velik operativni dobiček. Bojim se, da bomo s slabo banko NLB zelo drago očistili, ga za drobiž prodali, prevzemnik pa si bo kupnino v nekaj letih povrnil.« Golob je še ocenil, da bi država morala dokapitalizirati svoje banke. Omenil je, da je Slovenija za reševanje Grčije namenila dve milijardi evrov ter s tem reševala francoske in nemške banke, medtem ko je za slovenske banke namenila le 600 milijonov evrov.
Golob se je odzval tudi na besede ministra za finance Janeza Šušteršiča, da je ministrstvo usklajeno z AUKN podpiralo rešitve za ugotavljanje odgovornosti v NLB in NKBM, kar je označil za cinizem. Predstavil je, da je ministrstvo oviralo AUKN pri ugotavljanju in odpravljanju nepravilnosti v bankah, denimo tako, da je blokiralo zahteve AUKN za razširitev dnevnih redov skupščin s posebnimi revizijami in aktivnostmi za ugotavljanje odškodninske odgovornosti. Kritičen je bil tudi do Banke Slovenije. Ta je zelo dolgo pripravljala revizije, ki niso prinesle nobenih novih ugotovitev.
