Oddajanje stanovanj bi spodbudili z davki

Ljubljana – Minister za okolje in prostor Roko Žarnić z zadovoljstvom pošilja v javno razpravo ključni dokument stanovanjske politike, nacionalni stanovanjski program, manj vesel pa je, da ga ne bo mogel izpeljati. Danes so dokument po dolgem in počez rešetali na okrogli mizi na nepremičninski konferenci v Portorožu.

Pravzaprav je deset udeležencev omizja ugotavljalo, da se o istih vprašanjih razpravljajo že tri leta, pa še vedno niso našli presečnih rešitev. In ne ponuja jih niti še novi nacionalni program; po besedah direktorja direktorata za prostor na resornem ministrstvu Mitje Pavlihe je to namreč šele »osnutek osnutka«, politično neusklajen, od ponedeljka pa bo v javni razpravi. Predlagatelji namreč želijo dobiti povratne informacije.

Člani stanovanjskega sveta (ki je pripravil teze za nacionalni stanovanjski program) enotno menijo, da je v novem programu nujno treba podpreti najemni sektor. Uradno je v državi v tržnem najemu manj kot dva odstotka stanovanj, kar je evropski ekstrem. Zato je treba spremeniti predpise, ki urejajo oddajo stanovanj, prenoviti davčno zakonodajo in zagotoviti sredstva za izvedbo nacionalnega stanovanjskega programa. Kako bi to storili, pa se sestavljavci dokumenta še niso zedinili.

Podatki iz popisa nepremičnin so pokazali, da imamo v Sloveniji velik potencial nezasedenih stanovanj, le aktivirati jih je treba. Ob tem so se zamisli sukale v glavnem okoli spremembe davka iz najemnin (vsi so se strinjali, da bi morali preiti na cedularno obdavčitev), hkrati pa bi morali s spremembami davka na nepremičnine spodbuditi oddajanje v najem. Pri zadnjem so prevladali polemični toni, saj je del omizja zagovarjal višjo obdavčitev praznih stanovanj, drugi pa so zagovarjali socialno vlogo davka. Del davčnega svežnja naj bi bila tudi obdavčitev diferencialne rente, ki jo ob spremembi namembnosti pobirajo lastniki zemljišč.

Neprofitne najemnine bi bilo treba preoblikovati v stroškovne in namesto nakupa subvencionirati najem stanovanja. Le tako bi namreč motivirali investitorje v najemna stanovanja, tako za gradnjo kot za odkup praznih stanovanj. Pri tem je zanimiva ideja ekonomista dr. Ivana Lavrača o stanovanjskem dodatku kot fiksnem znesku na člana najemniške družine, in sicer za »normalna gospodinjstva«, ne kot socialni korektiv. Lavračeva kolegica dr. Andreja Cirman je zelo skeptična do socialnih transferjev, saj meni, da – ne oziraje se na potrebe in sprejete cilje – preprosto ni denarja. Blagajna je prazna, zato je treba socialo spraviti na raven, ki jo blagajna zdrži, in dobro razmisliti, kako bomo v stanovanjski sektor privabili zasebni kapital in sredstva EU. V nasprotnem primeru bo program, podobno kot prejšnji, ostal neuresničen seznam želja.