Tiskane izdaje
Ljubljana - Slovenija ima dobre osnove za to, da se postavi v ospredje razvoja pametnih omrežij, a se bo treba organizirati in ustvariti poligon za slovenska podjetja, da so bodo lahko pridobivala reference. Treba bo oblikovati pravi poslovni model, urediti zakonodajo in financiranje projektov.
»Za slovensko elektroenergetsko stroko, znanost in gospodarstvo se odpirajo velike možnosti in priložnosti, ki jih nikakor ne smemo zamuditi,« je na prvi konferenci Tehnološke platforme za pametna omrežja poudaril predsednik Slovenskega združenja elektroenergetikov CIGRE-CIRED Krešimir Bakič.
Opozoril je na dve smeri razvoja: ena je razvoj industrije, ki prinaša tudi nova delovna mesta, druga pa je posodobitev in razvoj elektroenergetskega omrežja, kar bodo dobri vzorci za nastope slovenskih podjetij na tujih trgih. Tudi predsednik Tehnološke platforme za pametna omrežja Igor Papič je prepričan, da bodo pametna omrežja (angl. smart grids) eden največjih razvojnih projektov v naslednjih desetletjih, zato moramo to priložnost izkoristiti.
Tehnološka platforma, ki se je lani reorganizirala, več dela na razvoju, saj prez pametnih omrežij ne moremo izpolniti ciljev uvajanja več obnovljivih virov in učinkovite rabe energije. Tako je razvoj pametnih omrežij potreben zaradi vključevanja razpršenih virov v omrežje. Ob tem je Papič spomnil, da v Sloveniji podporne sheme za obnvoljive vire in učinkovito rabo energije imamo, medtem ko jih za pametna omrežja ni. Slovenija si mora kot eno razvojnih prioritet zastaviti razvoja pametnih omrežij, saj ta skupaj z učinkovito rabo energije prinašajo nova delovna mesta in gospodarski zagon. Svojo vlogo bo morala odigrati država.
V Evropi je bilo v zadnjem desetletju vloženih več kot 5,5 milijarde evrov v okoli 300 projektov, povezanih s pametnimi omrežji. Približno 300 milijonov evrov je iz proračuna namenila EU. Ob tem je evropski komisar za okolje Janez Potočnik poudaril, da je Unija še vedno v zgodnji fazi dejanske uvedbe pametnih omrežij. Le okoli 10 odstotkov gospodinjstev ima pametni števec, tisti, ki ga imajo, pa so zmanjšali porabo energije za okoli 10 odstotkov. Pilotni projekti pa so dokazali, da pametna omrežja prispevajo k zmanjšanju emisij ogljikovega dioksida. Ozko grlo je v Evropi še vedno proizvodnja, medtem ko na drugem koncu sveta po besedah Bakiča Južna Koreja intenzivno vlaga v razvoj industrije za pametna omrežja.
